Kultura

Znani so nominiranci za nagrado Vasje Cerarja

25. 4. 2024 avtor: MKC Maribor
nominiranci

Za nagrado Vasje Cerarja 2024 za najboljši prevod stripa oziroma risoromana so nominirani Boštjan Gorenc – Pižama, Izar Lunaček in Špela Žakelj.

Nagrado Vasje Cerarja podeljujeta Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor), letos bo podeljena tretjič. Letošnja nagrada se osredotoča na posebej izstopajoče prevode iz tujih jezikov v slovenščino, in sicer v kategoriji prevodnega stripa oz. risoromana za otroke in mladino. Tričlanska komisija v sestavi Nada Grošelj (predsednica), Živa Čebulj (članica) in Mateja Seliškar Kenda (članica) je po več zasedanjih na sklepni seji 2. aprila 2024 izbrala dva nominiranca in nominiranko.

Za nagrado se potegujejo: Izar LunačekBoštjan Gorenc – Pižama in Špela Žakelj. Komisija je izbirala med predlogi založb in na podlagi evidenčnega seznama COBISS za predvideno kategorijo, ki ji je ustrezalo 134 prevedenih stripov oz. risoromanov za otroke in mladino, izdanih med letoma 2020 in 2023.

Prejemnika oz. prejemnico nagrade Vasje Cerarja za leto 2024 bomo razglasili v torek, 21. maja 2024, na slavnostnem odprtju 27. festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru.

Nominiranec Izar Lunaček

Izar Lunaček je stripar in ilustrator, akademski slikar, prevajalec, diplomirani komparativist in doktor filozofije. Svoje stripe objavlja v različnih revijah in časopisih. Ilustriral je več knjig, med katerimi so že štiri prejele zlato hruško, znak kakovosti mladinskih knjig, in sicer: Vzgoja staršev Irene Duša, Kako sem otrokom razložil demokracijo Mira Cerarja, Vroči novi svet Lučke Kajfež Bogataj in Migracijski pojmovnik za mlade Kristine Toplak. Ustvaril je dvanajst samostojnih stripovskih albumov, njegov prvenec Beštije je izšel leta 2000.

Med drugim je avtor prvega slovenskega spletnega stripa Paradise Misplaced in prvega slovenskega avtorskega stripa, ki so ga objavili pri veliki ameriški založbi (IDW) Animal noir in je nastal v tandemu z Nejcem Jurnom; v slovenščini je izšel pri Cankarjevi založbi z naslovom Kosmati krimič. Vodi Striparno Stripolis v Ljubljani in skupaj s Kinom Šiška in revijo Stripburger organizira osrednji slovenski festival stripa Tinta, ki ga je tudi soustanovil. Na festivalu vsakoletno gostuje vrsta tujih stripovskih ustvarjalcev in strokovnjakov, podeljujejo pa tudi nagrado zlatirepec za najboljši izvirni in prevodni strip za odrasle in otroke.

Nominirana sta prevoda:

Nominiranec Boštjan Gorenc – Pižama

Boštjan Gorenc – Pižama živi v majhni vasici na robu Kranjske in če gre verjeti uradnim zaznamkom, se je nekoč tudi rodil. Umrl še ni ali pa to zelo dobro skriva. Že od malih nog je zaljubljen v jezik, ki je tudi skupni imenovalec vsega, s čimer se ukvarja. V književnih krogih se je najprej predstavil kot prevajalec. Najmlajšim se je priljubil s prevodi serij o Kapitanu Gatniku in Pasjem možu (Pilkey) ter Gospodu Gnilcu (Stanton), najstnike je prepričal s prevodi uspešnic Krive so zvezde (Green), Čudo (Palacio) in Eleanor in Park (Rowell), odrasle pa je prestavil v krvavi fantazijski svet Pesmi ledu in ognja (Martin). Za prevod romana Dobra znamenja (Gaiman, Pratchett) je bil leta 2012 uvrščen na častno listo IBBY, Mednarodne zveze za mladinsko književnost.

Nominirani so prevodi:

Nominiranka Špela Žakelj

Špela Žakelj je diplomirala iz francoskega jezika s književnostjo ter iz primerjalne književnosti. Med podiplomskim študijem je kot mlada raziskovalka na Oddelku za romanske jezike Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani objavila številne znanstvene članke v domačih in tujih strokovnih revijah ter z lastnimi prispevki sodelovala na konferencah v Franciji, Kanadi in ZDA. Velika ljubiteljica in raziskovalka srednjeveških besedil je leta 2011 doktorirala iz francoske književnosti na temo Alegorija in ironija v francoski književnosti 13. stoletja.

Že od leta 2003 iz francoščine prevaja leposlovna in teoretska dela, poezijo in stripe. S številnimi založbami sodeluje kot urednica, piše literarne in gledališke kritike, izdala pa je tudi pet samostojnih avtorskih del za otroke in mladino. Največji izziv ji predstavlja prevajanje stripov, a ne le zato, ker se mora besedilo prilagajati oblačku, ampak predvsem zato, ker je besedilo v zahtevnejših delih (kot so na primer stripovske serije AsterixGarulfoTiteuf ali Merlin) velikokrat večpomensko, stripi pa vsebujejo veliko metafor in besednih iger, ki morajo biti tudi v prevodu ustrezno združene s sliko.

Leta 2000 je bila Špela Žakelj s prevodom enega od albumov Asterixa nominirana za Nodierevo nagrado Francoskega inštituta v Sloveniji, njeni prevodi pa so prejeli že enajst priznanj zlata hruška za najkakovostnejšo knjigo za otroke in mladino.

Nominirana sta prevoda: