Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je na svoji spletni strani objavilo poročilo z dvodnevnega zasedanja Sveta EU za izobraževanje, mladino, kulturo in šport (v nadaljevanju Sveta), ki se ga je udeležila tudi državna sekretarka Martina Vuk. Zasedanje Sveta EU je potekalo pretekli teden v Bruslju. Prvi del zasedanja, področje mladine, se je osredotočal na vprašanje vloge mladih kot agentov demokracije v EU, s poudarkom na konkretnih predlogih o vključevanju mladih v demokratične procese na vseh nivojih.

V uvodnem delu so sprejeli Sklepe o mladih in prihodnosti dela ter Resolucijo o upravljanju EU mladinskega dialoga.

Prvi od omenjenih dokumentov se osredotoča na spremembe na trgu dela, ki naj bi bile posledica demografskih, podnebnih in tehnoloških sprememb. Slovenija meni, da se je pri tovrstnih razpravah potrebno osredotočiti na iskanje konkretnih odgovorov, s poudarkom na krepitvi ključnih kompetenc in večjim vključevanjem mladih pri iskanju skupnih rešitev.

Resolucijo o upravljanju EU mladinskega dialoga vsebuje natančnejše opredelitve mladinskega dialoga na EU ravni.  Kot so zapisali na spletni strani MIZŠ »Slovenija meni, da je smiselno vzpostaviti formalno koordinativno telo, ki bi imelo več prepoznavnosti in raznoliko zastopanost, predvsem s poudarjeno vlogo mladinskih organizacij.«

Sekretarka ministrstva, Martina Vuk, je pozdravila podporo predlogu za vzpostavitev formalnega koordinativnega telesa, saj ta izhaja iz dosedanjih pozitivnih »izkušenj iz prakse, ki kaže, da je mladinski dialog učinkovitejši v državah, ki imajo formalno koordinacijsko telo na nacionalni ravni; ne glede na obliko imena – lahko je to delovna skupina, mladinski forum ali mladinski svet. V skupini držav, ki že zagotavljajo tovrstno podporo je tudi Slovenija, ki s pomočjo Mladinskega Sveta Slovenije ves čas zagotavlja široko in uravnoteženo udeležbo mladih in njihovih organizacij v mladinskem dialogu. Izredno pomembna naloga takšnega telesa je poskrbeti, da je slišan tudi glas tistih mladih, ki niso formalno organizirani.« je mnenja sekretarka Vuk in še dodaja, da lahko na podlagi slovenske izkušnje sklepamo, da bi »podobna organiziranost zagotovila učinkovitost tudi na EU ravni. Avstrija je v času predsedovanja Svetu EU pripravila sklop priporočil za vodenje mladinskega dialoga, ki pa se je nekaterim zdel preveč formaliziran in zato ni bil sprejet. Vendar je na pobudo mladih na Mladinski konferenci v Bukarešti bil sprejet sklep, da se ta priporočila ponovno preuči in na njihovi osnovi sprejme postopkovnik za vodenje mladinskega dialoga, ki bo sprejemljiv za vse.«

Po besedah Martine Vuk, omenjena Resolucija predvideva Usmerjevalni odbor (Steering Committee), ki naj bi koordiniral uresničevanje dialoga. Vendar pa so se že ob obravnavi osnutkov »pokazala nekatera odprta vprašanja. Vloga Usmerjevalnega odbora naj bi bila premalo definirana, način izbiranja prioritet tria pa preohlapen. Postavilo se je tudi vprašanje, kako zagotoviti sodelovanje mladinskih svetov pri oblikovanju prioritet tria, v zvezi s tem pa tudi različnost pri organizaciji mladinskega sektorja različnih držav. Glavno vprašanje pri vodenju mladinskega dialoga je zagotavljanje kontinuitete in dosledno vključevanje mladih v razpravo o pomembnih družbenih odločitvah. Glavni cilj pa je zagotoviti, da bi odločevalci slišali in upoštevali glas mladih pri svojih odločitvah.«

Martina Vuk je še sporočila, da so bili v namen ustreznega doseganja glavnega cilja, oblikovani naslednji podcilji: povezovanje mladih, enakost spolov, vključevalna družba, informiranost in konstruktivni dialog, skrb za duševno zdravje in kakovost življenja, vključenost podeželske mladine, kakovostne zaposlitve in izobraževanje, vključenost za vse, zelena Evropa ter skrbi za mladinske organizacije in razvoj evropskih programov. Dodaja, da sprejetje omenjenih sklepov na Svetu za izobraževanje, mladino, kulturo in šport »pomeni spodbudo državam članicam, da v skladu s svojimi nacionalnim politikam na področju mladine izvajajo evropske pobude, kot so: Jamstvo za mlade, spodbujanje formalnih in neformalnih oblik izobraževanja, kakovostno in inkluzivno izobraževanje, podjetništvo mladih, uporabo EU programov in skladov, kakor tudi EU mladinskih instrumentov, kot sta Youth Wiki ter FNAPs – Future National Activities Planners.«

V duhu razprave Sveta, ki se je osredotočala na vprašanje vloge mladih kot agentov demokracije v EU, s poudarkom na konkretnih predlogih o vključevanju mladih v demokratične procese na vseh nivojih, je predsedstvo Sveta k razpravi povabilo dve predstavnici mladih, ki sta v prispevku izpostavili potrebo in željo mladih, da se jih obravnava kot partnerje ter da se njihovi razmisleki in predlogi o aktualnih vprašanjih (volitve, delovna mesta, mobilnost, prostovoljstvo) upoštevajo pri pripravi ustreznih rešitev.

Državna sekretarka Martina Vuk se je zahvalila predstavnicama mladih za njun prispevek ter poudarila, da lahko redna srečanja visokih EU predstavnikov z mladimi v okviru strukturiranega dialoga služijo kot vzor tudi drugim odločevalcem. Izpostavila je, da je ena od temeljnih nalog mladinskih politik opolnomočiti in vključiti vse mlade. Slovenija skuša ta cilj doseči tako na formalen (uveljavljanje državljanske vzgoje v kurikulum) kot neformalen način (s podporo mladinskim organizacijam). V zaključku je državna sekretarka izpostavila pomembnost kontinuiranega dela z mladimi z namenom aktivacije le-teh ter iskanja poti za vključevanje  vseh mladih, tudi socialno izključenih.

Nadalje so bila v popoldanskem delu zasedanja Sveta, ki se je osredotočal na področja izobraževanja in usposabljanja, sprejeta Priporočila Sveta o celostnem pristopu k poučevanju in učenju jezikov, priporočila Sveta o visokokakovostnih sistemih predšolske vzgoje in varstva ter sklepi Sveta o izvajanju Priporočila Sveta o poteh izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle. Slovenija je podprla sprejem vseh treh dokumentov, saj vsa tri področja, jeziki, predšolska vzgoja in odrasli, sodijo med prednostne teme pristojnega ministrstva.

Drugi dan je bil namenjen aktualnim vprašanjem s področja športa. Državna sekretarka Martina Vuk se je na srečanju zavzela za krepitev družbeno odgovorne vloge športa ter za čimprejšnje vključevanje otrok invalidov v športne dejavnosti in širjenje parašporta.

Ob robu Sveta se je slovenska delegacija sešla tudi s predstavniki tria Nemčije in Portugalske, s portugalskim ministrom za izobraževanje Tiagom Brandăo Rodriguesom in državnim sekretarjem nemškega Zveznega ministrstva za izobraževanje in raziskave dr. Georgom Schüttejem, ter pričela s skupnimi pripravami na predsedovanje Svetu EU.

Celotno poročilo z dvodnevnega zasedanja Sveta najdete tu in tu.