Danes, 25. marca, je materinski dan. Matere so hčerke, prijateljice, tete, sodelavke, sosede … Kako je lahko nekdo tako dober v vseh teh vlogah? Matere mislijo na službo, promet, kosilo, dopust, otroke, moža, pralni stroj, prijatelje … hkrati! Kako si lahko nekdo vse to zapomni? Matere skrbijo, se primerjajo, se obremenjujejo, si ne vzamejo dovolj prostega časa … Pa zakaj, če so pa tako izjemne?! Da bi to dokazali, smo poiskali nekaj zanimivosti o materinstvu, materah po svetu, nosečnosti, spremembah na telesu … in ugotovili, da imajo mame supermoči! Malo za hec, ampak mame so res zakon.

Pravimo, da imajo mame veliko srce. Res je!

No, to lahko zagotovo trdimo za čas nosečnosti. Da bi zadostilo potrebam otroka, materino srce med nosečnostjo poveča svoj volumen. Količina krvi, ki jo srce iztisne v minuti, se poveča za od 30 do 50 odstotkov. Srčni utrip se tako v mirovanju poveča z normalnih 70 utripov na od 80 do 90 utripov na minuto. To omogoča boljšo oskrbo ploda s kisikom in hranili, na koncu nosečnosti pa dobi maternica petino materine krvi.

Matere spreminjajo svoje mleko … kako?

Nastajanje mleka oziroma laktacija je proces, ki se v ženskem telesu začne odvijati že okrog 16. tedna nosečnosti. Materino mleko je za novorojenčka popolna hrana, ki vsebuje vsa potrebna hranila. Ni pa vedno enako – prilagaja se potrebam dojenčka. Mleko v prvem podoju, imenovano kolostrum, je bolj rumenkaste barve in ima v primerjavi z materinim mlekom kasneje več beljakovin, mineralov in vitaminov. v prvih destih dneh po porodu se v materinem mleku zmanjšuje koncentracija beljakovin, poveča pa se koncentracija maščob in laktoze. Še nekaj dni kasneje, pa lahko novorojenček že pije t. i. zrelo mleko. Ko dojenček zboli, materino telo zazna spremembe v njegovi slini in začne proizvajati več protiteles za krepitev njegove odpornosti.

Najstarejša mati na svetu je …

Govorimo o kipu! Eden najstarejših kipcev, ki prikazuje materinsko figuro, je Venera iz Willendorfa, star približno 30.000 let. Ta kip iz obdobja paleolitika poudarja plodnost in materinstvo in dokazuje, da je bila vloga matere pomembna že v prazgodovinskih skupnostih. Na splošno so v preteklosti matere častili. V starem Egiptu je bila boginja materinstva, zaščitnica otrok in žena imenovana Izida. Grki so častili Reo in Cibelo, boginji mater. V starem Rimu pa so bile matere ključne pri določanju družbenega položaja otroka, denimo, če je bila mati svobodna državljanka, je bil tudi otrok svoboden – ne glede na očetov status.

Najmlajša mati na svetu je …

Tu pa govorimo o ženski! Najmlajša znana mati v zgodovini medicine je Lina Medina, ki je leta 1939 rodila v Peruju. Bila je stara pet let, sedem mesecev in 21 dni, ko je povila 2,7 kilogramskega dečka. Izkazalo se je, da je imela izjemno redek primer prezgodnje pubertete. Deklica je mentruacijo dobila pri osmih mesecih, pri štirih letih so se ji razvile prsi, pri petih pa je imela po obliki postavo odrasle ženske. Medina je še vedno živa, stara je 91 let.

Mati rekorderka je …

rodila 69 otrok! Rekord za največje število otrok, rojenih eni sami materi, ima Rusinja Valentina Vassilyeva iz 18. stoletja. Rodila je neverjetnih 16 parov dvojčkov, 7 trojčkov in 4 četverčke. Prvič je rodila pri 18. letu starosti, po izračunih pa je bila v svojem življenju noseča kar 18 let.

In najpomembnejše …

Ne glede na starost ob rojstvu, druge vloge, ki jih imajo, vse svoje prednosti in slabosti, število otrok … mama je ena sama in je izjemna. Danes pa se spomnimo tudi tistih:

• žensk/mater, ki so splavile plod,
• žensk/mater, ki so rodile, a so izgubile otroka,
• žensk, ki bi rade postale matere, pa ne morejo zanositi,
• najstniških in študentskih mater, ki jih okolica morda obsoja,
• mater, ki so same pa tega ne želijo,
• mater, ki zaradi gromozanske stiske, ki je nihče drug ne razume, zapustijo otroka,
• rejniških mater in mater posvojiteljic,
• mater, ki ne morejo videti svojih otrok,
• mater, ki so že izgubile svoje matere …

Vse najlepše ob materinskem dnevu vsem materam.