V letu 2024 smo v Pekarni Magdalenske mreže izvajale_i projekt z naslovom Za kritično medijsko pismenost!. V zadnjem času namreč pogosto zaznavamo pozive k spodbujanju medijske pismenosti, ki pretežno izpostavljajo problematičnost lažnih novic in neverodostojnih virov, redko pa izpostavljajo širše strukturne probleme, ki vplivajo na vsebino, obliko in razširjanje medijskih člankov, novic in drugih medijskih izdelkov. To samo po sebi ni zadosten nivo medijske pismenosti in nam ne omogoča, da oblikujemo lastno politično zavest.

V okviru projekta Za kritično medijsko pismenost! smo se tako posebej osredotočile_i[1] na povezovanje medijske pismenosti s kritično pismenostjo, kar nam je omogočilo globlji vpogled v razmerja moči, ki vplivajo na to, čigavi glasovi se slišijo, čigavi pa ostajajo neslišani, ali pa so celo utišani. Kritična pismenost je eden izmed temeljnih konceptov kritične pedagogike in pismenosti kot spretnosti, ki jo uporabljamo za branje in pisanje, dodaja eksplicitno politično in etično dimenzijo. Branje besed je branje sveta, je pred skoraj 60-imi leti povedal brazilski filozof, pedagog in aktivist Paulo Freire in s tem poudaril, da je dostop do znanja in informacij ključna os po kateri se izvaja dominacija, izključevanje in nasilje v družbi. Opismenjevanje ljudi zato po Freiru nikoli ne pomeni samo učenje pisanja in branja kot spretnosti, temveč je učenje branja in pisanja potrebno osmišljevati s prevpraševanjem družbenih samoumevnosti ter z odkrivanjem izvorov krivičnosti v vsakdanjem življenju ljudi. Kritična medijska pismenost tako vključuje tudi dekonstrukcijo in analizo besedil, razlago strukturne analize medijev in spodbudo k aktivnemu delovanju v svetu. Je ključnega pomena za delovanje demokracije, kajti v družbi medijsko nepismenih posameznikov, je lahko demokracija le navidezna.

V projektu smo skozi pogovore, predavanja, seminarje in delavnice z mladimi in s starejšimi v prvi vrsti izpostavljali pomen kritične medijske pismenosti in jo uvajali skozi aktualna družbeno-politična dogajanja (genocid nad palestinskim ljudstvom, sovražni govor, kapitaliziranje medijskega in informacijskega prostora…).  Izdan je bil tudi zbornik projekta, v katerem so predstavljena razmišljanja kritičnih posameznic_kov, novinark_jev in urednic_kov, ki se spoznajo na domač in mednarodni medijski prostor in ki s posebno pozornostjo spremljajo predvsem poročanje o izraelskem genocidu nad Palestinkami_ci. Abir Kopty, Kristina Božič, Boris Vasev in Matic Primc v svojih prispevkih razmišljajo o centrih moči, ki vplivajo na medijsko poročanje, o predsodki številnih urednic_kov in novinark_jev, ki so globoko zakoreninjeni v nadvladi belk_cev, rasizmu, islamofobiji ter protiarabski ali protipalestinski nastrojenosti, o neprestani dekonstektualizaciji dogajanja z dne 7. oktobra in o potrebo po neprestani strukturni analizi medijev.

Craig Mokhiber, nekdanji direktor newyorškega urada Visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, ki je odstopil s položaja oktobra 2023 zaradi mlačnega odziva ZN do izraelskega brutalnega napada na Gazo, je pred nekaj meseci izpostavil vlogo zahodnih medijskih korporacij, ki zavestno širijo izraelske dezinformacije in propagando, opravičujejo vojne zločine in zločine proti človečnosti, razčlovečujejo Palestince_ke in zamolčujejo informacije o genocidu. Meni, da je potrebno te medijske korporacije spraviti pred sodišče, saj z vidika mednarodnega prava za takšna dejanja obstajajo sankcije. Obstajajo pa tudi zgodovinski precedensi. Spomnimo se samo založnika časopisa Der Sturmer Juliusa Streicherja, ki je bil na nürberških procesih obsojen na smrt zaradi »podžiganja k umorom in uničenju« in na tri urednike oz. lastnike medijev, ki so bili v devetdesetih na Mednarodnem kazenskem sodišču za Ruando obsojeni zaradi svoje vloge pri podžiganju genocida v Ruandi. Craig Mokhiber še poudarja, da se je potrebno zavedati, da ciljno občinstvo medijev niso samo naključne_i bralke_ci novic, temveč tudi uradniki_ce zahodnih vlad in politična vodstva, ki so neposredno vpletena v genocid z zagotavljanjem vojaške, gospodarske, obveščevalne in diplomatske podpore Izraelu, ter volilna javnost, ki to podporo omogoča. Vključuje tudi veliko število izraelskih državljanov_k z dvojnim državljanstvom, ki se premikajo sem in tja, da lahko sodelujejo pri pobijanju. Povezava med medijskim spodbujanjem k zločinom in dejanskim izvajanjem zločinov, je tako bolj neposredna, kot si medijske korporacije želijo priznati.

Kritična medijska pismenost hkrati daje prostor tistim, ki so neslišani ali utišani, hkrati pa nas vse poziva, da uporabimo svoje moralne kompase in se pokončno in združeno zoperstavimo krivicam, ki jih izvajajo centri moči.

[1] Podčrtaj v besedilu uporabljamo, ker omogoča vidnost transspolnih oseb, katerih spol se umešča onstran spolnega binarizma (ženska-moški).