Beseda participacija ima zelo stare korenine, in sicer izhaja iz latinske besede participare, iz pomena katere ugotovimo esenco tega pojma – sodelovanje, vključenost in soudeležbo pri skupnih zadevah. V modernem sociološkem diskurzu se sodelovanje oziroma »imeti delež« pogosto razume kot proces vključevanja posameznika v odločanje o zadevah, ki se ga neposredno dotikajo. V tem okviru nas posebej zanima participacija otrok in mladih – področje, ki je v javnem in strokovnem prostoru pogosto zapostavljeno, čeprav bi si zaslužilo bistveno več pozornosti.

Gre namreč za temo, ki presega okvire pedagoških razprav, saj neposredno odpira vprašanja družbene vključenosti in prihodnosti demokratično-socialnih procesov. Participacija v tem smislu pomeni, da imajo otroci in mladi priložnost s samim procesom sodelovanja vplivati na spremembe, izražati svoja stališča ter da je njihova mnenja treba slišati in jih skrbno upoštevati.

K temu stremi U-Report, UNICEF-ova digitalna platforma za otroke in mlade, ki jim omogoča izražati svoje mnenje prek kratkih anket. Platformo uporablja  več kot 37 milijonov U-Reporterjev v 103 državah po vsem svetu. U-Report mladim ne omogoča le sodelovanja pri pomembnih temah in izražanja stališč o vprašanjih, ki zadevajo njihovo sedanjost in prihodnost, temveč tudi odpira kanal, prek katerega lahko odločevalci in državni organi ta mnenja slišijo in jih upoštevajo. Ta inovativna platforma je že nekaj časa prisotna tudi v Sloveniji, zato si prizadevamo za njeno optimalno uporabo, da bi povečali njeno učinkovitost in dosegli še boljše rezultate.

V okviru projekta U-Report pri UNICEF-u Slovenija z namenom seznaniti čim več mladih v državi izvajamo številne delavnice v osnovnih in srednjih šolah po vsej Sloveniji. Kot aktivna prostovoljka že nekaj časa sodelujem pri izvajanju teh delavnic, poleg tega pa od zgodnjega otroštva intenzivno sodelujem pri različnih projektih, delavnicah in na dogodkih. Zato lahko z gotovostjo rečem, da koncepta sodelovanja – biti slišan, upoštevan in vključen – ne poznam le v teoriji, temveč ga živim tudi v praksi. Iz izkušnje vem, kako ključno je, da imajo otroci in mladi možnost izraziti svoja stališča ter sodelovati pri oblikovanju okolja, v katerem odraščajo. To ni le korak k njihovemu osebnemu razvoju, temveč pomemben prispevek k razvoju zdrave in pravične družbe.

Delavnice, ki jih izvajamo na kreativen in mladim prilagojen način, spodbujajo samoiniciativno sodelovanje ter skupinsko delo. Učencem je najprej predstavljen program U-Report in njegov pomen, nato pa izpolnijo kratko anketo, ki so jo pripravili strokovnjaki v sodelovanju z mladimi po standardih in normah, prilagojenih otrokom in mladostnikom.

Sledi delo v skupinah, kjer že v začetni fazi pogosto zaznamo prve znake naravne socialne iznajdljivosti pri posameznih mladih. Med skupinskim delom sem opazila, da se razkrivajo zanimivi psihološki vzorci, zlasti v povezavi z vplivom spola na dinamiko znotraj skupin. Razporeditev poteka naključno, ob pomoči razredničarke ali predmetnega učitelja, ki spremlja izvedbo delavnice. Takšen pristop pogosto pripelje do oblikovanja homogenih skupin – torej skupin, v katerih so izključno dekleta ali izključno fantje.

V pogovoru z diplomirano psihologinjo Dragano Stojanovsko Todorovski, ki ima bogate izkušnje z delom z otroki in mladostniki ter na področju kadrovskega svetovanja in razvoja zaposlenih kot organizacijski psiholog specialist, sva na podlagi najinih izkušenj ter številnih izvedenih anket in raziskav ugotovili, da dekleta pogosteje kažejo višjo stopnjo vključevanja, sodelovanja in empatije. To pogosto prispeva k večji učinkovitosti skupine. Fantje pa se praviloma bolj aktivno vključujejo v participativne procese, kadar zaznajo jasne cilje ali konkretne koristi.

Tovrstne razlike sem zaznala tudi med izvajanjem delavnic v osnovnih šolah – dekliške skupine so doslej izkazovale višjo stopnjo učinkovitosti in večjo interno motivacijo za sodelovanje. Z vidika psihologije te razlike ne odražajo razlik v sposobnostih, temveč različne načine odzivanja na okolje. To potrjuje, da je participacija pomemben prostor za opazovanje psiholoških in socialnih dejavnikov v praksi.

V državah, kjer mladi niso vključeni v procese odločanja o družbenih vprašanjih in jim ni omogočeno sodelovanje pri oblikovanju manjših (mikro) sprememb, pogosto prihaja do stagnacije prostovoljne vključenosti v podobne procese. Posledično se pri mladih razvije t. i. nezaupanje v sistem. Ko ti posamezniki kasneje kot odrasli in zrelejši člani družbe pridejo v stik z institucijami ali organizacijami, ki od njih zahtevajo sodelovanje ali izražanje mnenja, na to pogosto gledajo kot obveznost in breme, ne pa kot na priložnost za aktivno sodelovanje in izražanje lastnih stališč ter aktivnega prispevanja. S tem se izgublja ključni element samoiniciative in motivacije.

Med debato je Dragana Stojanovska Todorovski iz strokovnega vidika posebej poudarila t. i. izkustveno učenje. Izjemno je pomembno, da se participativne kompetence pri mladih razvijajo že od zgodnje starosti, še posebej prek izkustvenega učenja. Takšen pristop ne prispeva le k večji učinkovitosti mladih pri vključevanju v družbene procese, temveč tudi spodbuja njihovo motivacijo za aktivno sodelovanje v različnih družbenih sferah.

Zakaj izkustevno in ne akademsko učenje? Izkustveno učenje se pri tem izkaže kot bistveno učinkovitejše od zgolj akademskega, saj akademsko učenje pogosto ostaja na ravni teoretičnega razumevanja pojma participacije. Mladi lahko sicer osvojijo definicije in konceptualne okvire, vendar brez dejanske izkušnje sodelovanja takšno znanje ostane le površinsko in neoperativno. Zaradi tega UNICEF-ove delavnice in mesečne U-Report ankete predstavljajo zelo pomembno obliko izkustvenega učenja, v kateri lahko učenci – še posebej, ker so v fazi intenzivnega osebnostnega razvoja – skozi neposredno sodelovanje, izražanje mnenj in skupinsko odločanje zares doživijo in razumejo bistvo participacije.

Vendar pozitivnih rezultatov in večje učinkovitosti na ravni celotne družbe ni mogoče doseči zgolj z izvedbo nekaj participativnih delavnic. Gre za dolgotrajen proces, ki zahteva čas ter dosledno in neprekinjeno medgeneracijsko utrjevanje zavesti o pomembnosti glasu posameznika – glasu, ki lahko neposredno ali posredno prispeva k pomembnim spremembam v družbi.

V sodobnem času, ko tehnologija močno zaznamuje način medosebne komunikacije in se povezovanje vse bolj odvija prek digitalnih kanalov, ne pa skozi neposredno fizično interakcijo – tako na zasebni kot tudi na profesionalni ravni – postaja uvedba tovrstnih delavnic še toliko pomembnejša. Povečanje števila participativnih programov v šolah ter večja vključenost in angažiranost izobraževalnih ustanov pri njihovi izvedbi bi pripomogla k dolgoročnemu učinku. Prav tako je priporočljivo uvajati dodatne dejavnosti, ki aktivno spodbujajo kulturo sodelovanja.

Participacija mladih ni zgolj sredstvo vključevanja, temveč odgovor na eno najosnovnejših psiholoških potreb – potrebo po povezanosti. Prav skozi občutek pripadnosti in medsebojnega sodelovanja mladi razvijajo motivacijo, iniciativo in zavedanje, da so lahko aktivni soustvarjalci družbenih sprememb. Če želimo na dolgoročnem planu spodbujati učinkovito in odgovorno delovanje posameznikov v družbi, moramo kulturo in učenje participacije negovati že od zgodnjih let – ne le kot pravico, temveč kot temeljno življenjsko veščino.

Zapisala 26-letna Angela, prostovoljka UNICEF-a Slovenija

Za otroke in mlade (13-19 let):

Svet smrdi, če ne upošteva mladih!
Se tudi tebi včasih zdi, da tvoje mnenje ni slišano?
Če hočeš spremeniti svet na bolje, postani U-Reporter in izrazi svoje mnenje!

• U-Report je UNICEF-ova anonimna in brezplačna platforma. Omogoča ti, da preko aplikacij Viber, Whatsapp, Instagram in Facebook poveš svoje mnenje o temah, ki so ti pomembne. Trenutno imamo zate kratko anketo o vrstniškem nasilju, ki ti bo vzela le nekaj minut.
• Kako jo lahko izpolniš? Pošlji besedo SODELUJEM na zasebno sporočilo na Facebook @ureport.si, Instagram @ureport_slovenija, Viber @U Report Slovenija oz. Whatsapp na 031 510 200.
• Po kratki brezplačni registraciji, lahko rešiš anketo!

Za osnovne in srednje šole:

• Za učence in dijake, stare med 13 in 19 let, izvajamo brezplačne delavnici na temo participacije. Z veseljem jo izvedemo tudi na vaši šoli po predhodnem dogovoru s pedagoškimi delavci in vodstvom. Za več informacij smo na voljo prek maja.planinc@unicef.si.

*Zapis je nastal v okviru projekta Na meni je!, ki ga sofinancira Urad za mladino v okviru prizadevanj za spodbujanje participacije med mladimi. Besedilo ne izraža stališča Urada za mladino ali UNICEF-a Slovenija.