Zala in Mira sta opisali devetdnevni mednarodni trening na Škotskem.

Najverjetneje sva zaradi Brexita ujeli še zadnji Erasmus mednarodni trening na Škotskem, ki se je odvijal v majhnem in prekrasnem mestecu južno od Edinburga. Imenuje se Moffat, zanj pa večina lokalcev sploh še slišala ni. Obe sva zelo hvaležni, da nama je bila ponujena tako nepozabna priložnost.

Devetdnevni trening Wellbeing 101 je bil dinamičen in od prvega dne do zadnjega zelo pester. Že od začetka sva vedeli, da je bila edina prava odločitev, da sva prišli. Z vsemi štiriindvajsetimi udeleženci in trenerji smo se izredno hitro povezali med seboj. Postali smo ena prečudovita skupnost ljudi različnih starosti, narodnosti, interesov, pa vendar podobnega mišljenja: želja po osebnostni in profesionalni rasti ter po novem znanju, ki bi ga želeli predati naprej mladim.

Odnosi in vezi med nami so se iz dneva v dan krepili, pri tem so pomagale zabavne spoznavne aktivnosti, pogovori med sprehodi po prečudoviti škotski pokrajini, večerna druženja ob glasbi in družabnih igrah. Vsak dan smo imeli pred kosilom še tematsko obarvane “kava/čaj” premore, kjer se je vsakič predstavila ena država in poskrbela, da zaradi piškotov in drugih sladkarij nikoli nismo imeli pomanjkanja sladkorja v sistemu.

Ko smo že pri hrani – vsak dan smo imeli privilegij, da smo lahko jedli najboljši domač sladoled našega kuharja! Prav nič se nam ni slabo godilo. Verjameva, da ste nama kar malo “fouš” – saj ste nama tudi upravičeno lahk! Poleg tega se nama je zdelo super, kako si je vsak naredil kartico s svojim imenom, ki smo pri vsakem obroku naključno razporedili po mizah, tako da smo vsakič sedeli z različnimi ljudmi in smo se lahko tako res vsi povezali med seboj. Na karticah smo imeli zapisano tudi, kako si zaželimo dber tek v maternem jeziku.

Smeh in zabava sta bila vseskozi prisotna, ozračje je bilo nabito s pozitivno energijo, sprejemanjem, pristnostjo, prijaznostjo in dobro voljo. No, da ne bo kdo mislil, da nismo nič delali in se učili – seveda smo se in to ves čas med dejavnostmi in prostim časom. Vsak dan si imel priložnost spoznati in naučiti se kaj novega drug od drugega, tako med formalnim kot med neformalnim delom.

Delavnice, ki so jih vodili naši trije izvrstni trenerji iz Anglije, Škotske in Italije, so bile zelo dinamične, raznolike in kreativne ter nikoli dolgočasne. Jutra smo vedno začenjali s jutranjo čuječnostjo. To so bile polurne aktivnosti, kjer smo se zazrli vase, se umirili in prizemljili. Mirine najljubše so bile, ko smo zunaj iz naravnih predmetov sestavljali mandale, ko smo svobodno risali z voščenkami in ko smo se poglobili v spomin, povezan z vodo ter ga podrobno zapisali v naš zvezek. Zaline pa tiste, ko smo se morali vživeti v čustvo in ga zaigrati, se premikati v njem.

Vsak dan smo imeli določeno temo, vse pa so bile med seboj prepletene. Dotikali smo se tematike čustev, mentalnega zdravja, kako lahko zanj skrbimo, pogovarjali pa smo se tudi o bolj globokih temah in raznih duševnih boleznih. Delili smo osebne zgodbe, bili smo kreativni, spoznavali smo art therapy, se sproščali z meditacijami ter zvočnimi kopelmi … Bodisi smo izvajali razne aktivnosti, povezovalne igre, bodisi smo debatirali in iskali rešitve ter možnosti sprememb in uporabe pridobljenega znanja pri delu z mladimi.

Ne samo da smo se veliko naučili o sebi, ampak smo dobili tudi ogromno novega znanja in idej za naše delo z mlado populacijo. Dobili sva veliko priložnosti za delo in povezovanje v prihodnosti. In kar je najpomembnejše – spoznali sva izjemne ljudi, s katerimi še zdaj ohranjamo stike. Nisva si mislili, da se lahko tako različne, a hkrati podobne generacije povežejo med seboj. Odličen občutek je, ko veš, da lahko nekomu pomagaš in ko drugi pomagajo tebi. Ravno na tem pa so temelji naši odnosi na treningu. Če povzameva na kratko – preseglo je najina pričakovanja v vseh pogledih.