Listje na drevesih se že barva v jesenske barve, ceste splahujejo dežne kaplje, mi pa se zavijamo v topla oblačila. Tudi na Društvu CPM si že radi_e skuhajo skodelico vročega čaja. Nekatere CPM prostovoljke pa poleg toplega napitka še vedno grejejo spomini na čudovito Portugalsko. Sama izkušnja in tudi poletne temperature so bile tako vroče, da boste učinek zagotovo začutili tudi vi_e. 

Poleti se je devet CPM prostovoljk, Lara, Kristina, Ajda, Hana, Hana, Pia, Iza, Sara in Sara, spakiralo kovčke in se odpravilo na težko pričakovan 10-dnevni Erasmus+ projekt The arms of Nature, ki je potekal v sodelovanju med organizacijami iz Finske – Virtain Kauounki, Portugalske – Associação Azes Valboenses in Slovenije – CPM. Namen projekta je bil preko oblik neformalnega učenja nasloviti pomembne tematike, kot so sprejemanje drugačnosti, duševno zdravje, stiske mladih … in mlade podpreti pri skrbi za svoje duševno in fizično zdravje.

Vsaka skupina iz posamezne države je za ostale udeležence pripravila različne dejavnosti. Projekt so začeli z delavnicami spoznavanja, povezovanja in ustvarjanja skupne filozofije, kar jim je omogočilo vzpostavitev varnega okolja in dobrih temeljev za izvedbo projekta. Tekom dni so izvedli delavnice sprejemanja drugačnosti, oblikovanja predsodkov in prvih vtisov, duševnega zdravja, kjer so se dotaknili tudi skrbi zase v času korona virusa, delavnico raziskovanja lastnega gibanja in delavnico čuječnosti. Pri procesih so jih podprle tudi aktivnosti v naravi, kjer so poskrbeli za telo in duha, predvsem pa za veliko smeha. Udeležili so se učne ure veslanja, surfanja, kolesarili so po čudovitem parku Salreu, enega izmed večerov so izkoristili tudi tako, da so zakurili ogenj in debatirali o vročih temah. Tekom tedna so imeli tudi predstavitve vseh sodelujočih držav, prav tako je vsaka država v času projekta dvakrat pripravila svoje tradicionalne jedi. Slovenke so udeležence navdušile z ajdovimi žganci in štruklji. Obiskali so tudi Portugalske družine, ki so jih pogostile s tradicionalno hrano. Mmmmm, to je bila res prava kulinarična izkušnja. 

Še in še bi lahko naštevale. Na kakšno aktivnost so zagotovo pozabile, a tisto kar jim resnično ostaja, so občutki in spomini, ki so jih prinesle s seboj domov. Ogromno so se naučile o njih samih in o drugih. Na primer tudi to, da so Finci izredno točni, Portugalci pa izredno pozni ljudje. Le predstavljate si lahko, koliko veščin so pridobile v iskanju časovnega kompromisa. Spoznale so ogromno o kulturnih razlikah med državami, hkrati pa so se povezale z drugimi v vsakodnevnih stiskah, mislih in izzivih s katerimi se mladi srečujemo. Preizkusile so ogromno novih aktivnosti in praks, ki so v nas na takšen in drugačen način prižgale ogenj. Presmejale so se dolgo v večere ob ognju, kitari ali pa ob igranju brazilske različice Enke. Če upoštevamo še dejstvo, da so udeleženke projekta sodelovale že pri sami pripravi in organizaciji od samega začetka pa do izvedbe projekta, so pridobile tudi ogromno znanja o samem projektnem delu. 

Hvaležne so za utrip Portugalske, za ljudi, ki so jih spoznale, za najboljšo portugalsko sladico – Pastel de nata in pa predvsem za to, da so znotraj CPM dobile priložnost biti del te izjemne izkušnje. Hmmm, le kam nas bo odneslo naslednjič?