V petek, 12. januarja, smo v Zavodu za mladino in šport Krško imeli prav posebno FilmoteKKo, tokrat v sodelovanju z Inštitutom 8. marec, Civilno Iniciativo Danes! in Društvom Eko Anhovo. Ogledali smo si dokumentarni film V žrelu kapitala, po filmu pa je sledil poglobljen pogovor o okoljsko-zdravstveni problematiki, ki pesti prebivalce Anhovega in okolice.

Slikovito zelena dolina reke Soče skriva mesto Anhovo, kjer prebivalci že sto let trpijo zaradi pohlepa kapitala. Na obrežju Soče stoji cementarna Salonit Anhovo, ki že od svojih začetkov ogroža življenja in okolje. Prvotno z azbestom, danes pa s sosežigom smeti. Kljub prenehanju uporabe azbesta v proizvodnji cementa, je ta še vedno prisoten v okolici tovarne in predstavlja resno grožnjo zdravju ljudi. Prebivalci v bližini cementarne poročajo o povečani pojavnosti rakavih obolenj in respiratornih bolezni, zaradi česar se starši bojijo za prihodnost svojih otrok, mnogi pa se izseljujejo iz kraja.

Odškodnina, ki jo država (ne cementarna!) izplača družini umrlega, ki je podlegel azbestnim boleznim znaša med 10 in 50 tisoč evrov. Okoli 50 tisoč evrov pa znaša tudi nagrada, ki jo na letni ravni prejme direktor cementarne Salonit za uspešno poslovanje tovarne. Zdravniki že več kot 20 let opozarjajo na zdravstvene težave ljudi v okolici tovarne, vendar pa vodstvo vztrajno zanika opozorila stroke.

Kampanja Naj Anhovo zadiha, ki jo vodijo Inštitut 8. marec, Civilna Iniciativa Danes! in Društvo Eko Anhovo, predlaga zakon, ki bi izenačil standarde izpustov iz sežigalnic in so-sežigalnic. Cementarna Salonit je so-sežigalnica, kar pomeni, da ni zavezana strogim standardom sežigalnic. To ji omogoča, da v zrak spušča višje vrednosti izpustov, ki predstavljajo resno nevarnost za zdravje ljudi.

Vodstvo cementarne trdi, da pod strožjimi zakoni ne bi bili konkurenčni na mednarodnem trgu, vendar pa podjetje ostaja dobičkonosno, direktor prejema nagrade za uspešnost plačujejo drage odvetnike in PR, za kurjenje smeti pa pravzaprav prejemajo financiranje, ne le, da jim ni potrebno plačevati za odkup. Ljudje pa še vedno zbolevajo …

Vse to smo slišali v filmu. Po filmu pa je sledil pogovor o problematiki. Gregor z Inštituta 8. marec in Alenka, prebivalka Anhovega in predstavnica Civilne iniciative Danes!, sta z nami delila ozadje njihovega dolgoletnega boja proti kapitalskim interesom cementarne Salonit. V preteklosti njihova prizadevanja niso bila uspešna.

Kaj pa je tokrat drugače? Prvič po zelo dolgem času, imajo prebivalci Anhovega upanje, da se lahko še kaj spremeni. Kampanja, v kateri sodelujejo omenjene 3 organizacije, je dosegla, da so ljudje celotne države stopili skupaj in zbrali več kot 5000 podpisov za vložitev predloga zakona o so-sežigalnicah.

Pomembno je, da se o tej problematiki pogovarjamo tudi v drugih regijah in ozaveščamo o življenjih ljudi. Le s skupnimi močmi imamo možnost, da smo del sprememb.

Več o kampanji si lahko preberete na povezavi.

Vir: Zavod za mladino in šport Krško
Foto: Franja Bučar, ZMŠ