Julijski intervju je tu. Aktualna mesečna tema so odnosi in dobro počutje, zato smo za sogovornika izbrali psihologa, pisatelja in blogerja Matica Munca. Ob vsem naštetem tudi velik podpornik umetnosti in ljubitelj glasbe je za mlad.si med drugim spregovoril o študiju psihologije, glasbi, zdravih odnosih, postavljanju mej in umetni inteligenci v duševnem zdravju. Mladim pravi, naj poskušate uživati v tem ponorelem svetu – da je svet tak, niste krivi vi.

Ste psiholog, pisatelj, bloger … Kako bi se sami predstavili bralcem mlad.si?

Ko berem te nazive, se mi zdijo malo pretenciozni, sploh kot pisatelj. Trenutno se bolj dojemam kot človek, ki se vedno bolj čudi temu, kaj smo ljudje naredili iz tega sveta in svoje družbe. Rad bi se tolažil, da precej razmišljam in da mi to gre. In res kdaj kaj napišem. Ljubitelj alternativne glasbe. To se mi zdi kar dobro za ta trenutek. Psihologi pa bolj odganjamo ljudi kot privlačimo. Da, res imam blog, kar pa danes res ni nič posebnega. To bi bilo za začetek.

Zakaj ste se odločili za študij psihologije?

V zadnjem letniku gimnazije mi je bilo dolgčas, s sošolci smo veliko neopravičeno izostajali od pouka in večere preživljali v K4. Bili smo generacija, ki je zaključevala srednjo šolo ravno leta 1991 in v zraku je bil duh podjetništva, ekonomije, prava, medicine … Mene to res ni zanimalo. Videti je bilo, da se je ideja porodila iz dolgočasja. Nisem imel pojma, iskreno, kaj bi sam s sabo. Potem sem se dolgo tolažil, da sem se odločil za ta študij, ker želim pomagati ljudem, kar je prijeten izgovor, vendar samo izgovor. Zdaj mi je jasno, da sem se na nezavedni ravni odločil za študij, da bi našel način za reševanje svojih problemov, torej, da bi pomagal sebi. V resnici ti študij ne pomaga, vendar zdaj smo tukaj, kjer smo.

Nekaj let ste bili zaposleni v mladinskem centru Črnuče, kjer ste se ukvarjali z mladimi in umetnostjo. Kakšne posebne izkušnje in izzive ste doživeli v tej vlogi?

Privlačna stran kleti v Črnučah pri Mladih zmajih je to, da je to vsaj delno glasbeni mladinski center z manjšo dvorano za nastope in vaje ter snemalnim studiem. Najboljši del je vsekakor bil, ko so prihajali posamezniki in skupine ter igrali glasbo ure in ure. Ustvarjali nekaj svojega ali poustvarjali znane zadeve. Presenečalo je, koliko je takšnih mladih, ki že izvrstno obvladajo inštrumente in tudi koliko časa so pripravljeni vložiti v vaje.

Vendar je potem na vrsti soočenje s kruto realnostjo glasbenega sveta, tudi posla, ki zahteva še veliko več kot le vaje in vaje. V tem delu bi rekel, da vsi skupaj naredimo premalo za mlade, da bi jim res pomagali na tej trnovi poti. Za nekaj takšnega bi bil nujen še večji vložek v mentorske kadre specifičnih glasbenih poklicev, ne le v materialna sredstva. Nikoli uresničene sanje so bile celostna glasbena neformalna »akademija«, ki bi vse to zajela. Mogoče kdaj komu to uspe narediti.

Tokratna mesečna tema portala mlad.si so odnosi in dobro počutje. Kako bi vi opredelili zdrave in nezdrave odnose?

No, to pa je tema! Opisati to v nekaj stavkih je nehvaležna naloga. Za začetek menim, da so naši medčloveški odnosi praktično vse, kar nas definira, kar daje esenco temu bivanju. Odnosi, ki jih ni, pa si jih želimo, odnosi, ki so in so slabi, in seveda tudi tisti, ki nas osrečujejo in polnijo. Taka klasična in večna psihološka tema so meje in so dobra tema v tem kontekstu. Meje, ki jih preverjata dva človeka v odnosu, kam gresta, kam ne gresta skupaj … Ter spoštovanje in toleranca – dve lastnosti, za kateri se mi zdi, da sta v teh časih precej podcenjeni in kar redki.

Na nezdravi strani pa predvsem vse oblike nasilja, kar je seveda neposredno kršenja ravno teh mej, vsekakor nerazumevanje drugega ali še bolje, odsotnost želje, da bi drugega razumeli – to pogosto povedo mladi glede odnosa odraslih: »me ne razumejo ali me nočejo razumeti«. In seveda potem tukaj zraven egoizem in poskusi nadvlade v odnosu, da bo vse le po željah in potrebah ene osebe.

Odnosi so zapletena reč in ni zgolj floskula, da zahtevajo delo. Kot dva vesoljska objekta, ujeta v gravitacijsko silo, tako ljudje krožimo eden okoli drugega, se privlačimo in odbijamo. Odnosi so dinamična zadeva, nikoli statična. In tisti, ki pričakuje statičnost, da bo zdaj tako do konca sveta, se precej moti. Pa, seveda, komunikacija je bistveno lepilo dobrega odnosa. Njena odsotnost gotovo ni dober znak za kvaliteto odnosa. Dolga tema.

Mladi sledilci v naši mesečni anketi povedali, da bi radi izvedeli več o postavljanju mej v odnosih. Imate zanje kakšne (strokovne) predloge?

Res? No, dobro. Potem prejšnji odgovor le ni bil povsem zgrešen. Rad bi, da predlog ni toliko strokoven kot je človeški. Potrebno se je pogovarjati ves čas in ugotavljati, kaj je komu ok in kaj ni. Glede vsega – od spolnosti, preživljanja prostega časa, izobrazbe, poklicev, etike, stališč, financ pa vse do spremljanja serij, športnih dogodkov, družbe prijateljev, pitja alkohola, drogam … Vsi vidiki našega življenja so lahko tema za ugotavljanje, do kam je nekomu še vse dobro in kje ne. In to se tudi spreminja. Ves čas.

Pogovori, o tem, kaj je meni ok in kaj mi ni, naj bi bile redno na sporedu nekega zdravega odnosa. In če imamo opravka z osebo, ki se tega ne želi lotiti in ji je to odveč, potem je to »red flag« velik kot nebotičnik in opozorilo za odhod iz odnosa. Opažam tudi kar precej novodobnega konservativizma, kjer nekateri mladi sledijo tistemu, kar se spodobi in kar pravijo starši in kar pravijo pravila. No, to je lahko pot v nesrečo. Ljudje smo različni. Nismo po predalčkih. In ideja je v tem, da skušamo najti med nami ljudi, s katerimi si delimo več zadev kot pa nas ločujejo.

Potem bo tudi tematika mej lažja, saj se bomo hitreje strinjali glede mnogih zadev, življenje bo lažje. Na silo pač ne gre in včasih so med nami tematike, ki nas tako ločujejo, da ne moremo imeti odnosa, da ne bo šlo, ne glede na to, koliko dela bomo vložili. Torej, pogovor. Najprej okoli bolj enostavnih mej, da lahko vidimo na drugi strani, ali je to sprejeto in se tudi upošteva. Res je slabo, če smo v odnosu tiho glede motečih zadev in samo kopičimo nezadovoljstvo. Potem to enkrat izbruhne. Po delčkih bi bilo bolje spuščati ven paro. Konflikti niso slabi, če jih znamo dobro reševati. Ah, to je pa zdaj že floskula, raje neham.

Kot psihosocialni svetovalec ste delovali oz. delujete tudi na področju spolnega nasilja. Zaokroženo je v mesečni anketi 18 % (od 78 vprašanih) menilo, da ne znajo postaviti mej v spolnosti. Vas podatki presenečajo? Kaj svetujete tistim, ki imajo s tem težave?

Ne, podatki so vsekakor točni in so tudi v okvirju tega, kar strokovni delavci s področja spolnega nasilja trdimo – nekje petina oseb ima tako izkušnjo prestopanja mej na področju spolnosti: od na videz manj grozljivih do brutalnih, od neprimernih pripomb do izsiljenega spolnega odnosa, posilstva. Največ takšnih dejanj se zgodi v bližnjih odnosih, torej z osebami, ki jih poznamo in z njimi imamo neke vrste že vzpostavljen odnos. Kako reči ne? Odločno, jasno in glasno. Se zavedati, do kam je še prijetno in kje je meja … To je res težko pri spolnosti, ko se nam zraven primešajo še občutek dolžnosti do nekoga, »pa saj to vsi počnejo«, »pa res mi veliko pomeni« in tako dalje.

Čeprav je veliko bolj zapleteno, se vseeno vračam na prejšnji odgovor – pogovor. In če oseba tega ne želi upoštevati, prekiniti. Res prekiniti. Mogoče je korak prej seveda tudi to, da se oseba jasno zaveda, kaj pa ji res ustreza v spolnosti. Ne to, kaj drugi pravijo, kaj ji je še ok in kaj ji ni. V praksi je to veliko težje in nemogoče je narediti nasvet za vse. Poskušajte jasno z besedami postaviti meje in če vam to ne gre, potem je res čas za obisk svetovalca.

Na portalu se aktivno zanimamo za prihodnost in nove pristope na različnih področjih. Kakšno je vaše mnenje o uporabi umetne inteligence na področju duševnega zdravja? Menite, da lahko napredek umetne inteligence podpira psihologe pri njihovem delu?

Umetna inteligenca že pospešeno vstopa na področje duševnega zdravja, mnogi uporabniki že debatirajo z roboti in spoznavajo, kako logične in pametne odgovore dajejo. Vsaka tehnologija je narejena da koristi in škodi. Gre za način uporabe, ki ga še nismo dorekli. Vsekakor je to zastrašujoča tehnologija. Menim, da je predvsem za prvo triažo težav, za ugotavljanje, kaj oseba potrebuje in za podajanje zelo splošnih koristnih nasvetov, lahko umetna inteligenca odlično orodje. Za poglobljeno delo na sebi pa mislim, da je potreben človek, ne robot. Lahko pa delamo skupaj, v sodelovanju. Ni potrebe za dilemo ali-ali, lahko je samo »in« dovolj.

Napisali ste že knjigo in pišete bloge, tudi dnevnik. Ali menite, da pisanje dnevnika lahko pripomore k boljšemu duševnemu zdravju?

Zadnje čase nisem najbolj reden glede pisanja dnevnika. Meni je sicer pisanje res lahko v veliko sprostitev, zadnje čase pa preveč pozabljam na to ali pa pišem v navalih. Meni ustreza. Ni pa to zadeva za vsakogar. Nekateri snemajo glasovna sporočila sami sebi. Ali slikajo in rišejo. Delajo glasbo. Iskanje lastnega izraza je ključ. Kako vsebine spraviti iz sebe in to na nek umetniški način. Trdno sem prepričan, da je umetnost ključna za samopomoč in pomoč človeku. Neke vrste umetniški izraz, ki daje prosto pot čustvom, dogodkom, mislim. Brez cenzure. Tako da – pisanje da, za nekatere. Za druge pa kaj drugega.

Kot velik »music lover«, bi nam zaupali, kateri glasbeni albumi bi po vašem mnenju bili odlična izbira za poletno poslušanje?

To bo pa zdaj obsežno. Samo mlade slovenske izvajalce bom naštel. Kiwi Flash in njihova Kapsula. Kiki in njeni Kriki. Odlični Masharik in Otroci cvetja. Vse, kar dela Blaž Mencinger. Pa vse, kar dela Popotnik. Za ljubitelje ostre glasbe seveda Relentless Youth in njihova plošča Exploitation pa Spirits of Stygia. Od panka No Offence! in plošča Čudovito in čudno. Spet nazaj v malo bolj etno vode in zasedba Zajtrk. Seveda Koala Voice, ki imajo svežo ploščo Auf Wiedersehen. Za ljubitelje nenavadnih zvokov LSDS Collective. Smetnaki so super, končno nekaj ska glasbe v Sloveniji. Pa Lelee zaradi singla Rane. In Before time. Najbolje, da gredo na Spotify in tam poiščejo zbirko Špilej FRESH, kamor smo dali 100 trenutno aktualnih slovenskih skladb res različnih žanrov. Šest ur glasbe. Se bo že kaj našlo za vsakogar.

Imate kakšen življenjski moto?

Nesposobni so sposobni onesposobiti sposobne.

Je še kakšna stvar ali nasvet, ki bi ga dali bralcem našega portala?

Poskušajte se imeti ok v tem ponorelem svetu. Niste vi krivi, da je tako, kot je.