Na današnjem trgu dela, ki se sooča z vedno večjo razdrobljenostjo in negotovostjo, je vstop na trg dela za mlade pogosto izziv. Zavod Nefiks v sklopu pilotnega projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih organizira usposabljanje Super služba – Super lajf, ki želi mladim pomagati pri iskanju zaposlitve in jih ozavestiti o nevarnostih in pasteh prekarnega dela.

V nadaljevanju preberi pogovor s Karmen Žnidaršič, ki bo izvajalka prihajajočih delavnic.

Za začetek, kako bi opisala usposabljanje Super služba – Super lajf?

Opisala bi ga kot usposabljanje, v katerega sem poskušala zapakirati kar največ uporabnih vsebin, ki bi bile zanimive mladim, ki se pripravljajo na študentsko delo ali so morda na prehodu do svoje prve redne zaposlitve.

Katere napake pogosto opažaš med mladimi, ko vstopajo na trg dela?

Ne bi rekla, da gre za napake, gre bolj za občutke nezaupanja vase in nezavedanja se svojih sposobnosti, kompetenc in znanj – teh so v svojem življenju pravzaprav pridobili že kar nekaj.

Prav tako pa velikokrat niso seznanjeni s postopkom vključitve na trg dela in ne vedo, kako na primer poteka razgovor za službo, kaj so jim delodajalci dolžni plačati, ko delajo preko študentskega dela in česa ne ter konec koncev kam ali na koga se lahko obrnejo z vsemi svojimi vprašanji.

Kaj bi svetovala tistim, ki se pripravljajo na svojo prvo zaposlitev?

Da pridejo na usposabljanje, seveda. Veliko je stvari, ki jih je dobro vedeti in za katere si želim, da bi jih povedala mladim, ampak morda bo najlažje, če pomislim, kaj sem si jaz želela izvedeti, ko sem sama iskala svojo prvo zaposlitev. Spomnim se strahu pred razgovorom, kaj vse me bodo vprašali in kaj storiti, če ne bom znala odgovoriti. Kaj pa, če jim moji odgovori ne bodo všeč? Pa sem kmalu ugotovila, da je moj strah zaman, da imam že zdaj veliko znanja in izkušenj, le zavedati se jih moram. Morda pa dejstvo, da jim moji odgovori niso všeč, pomeni le, da nismo združljivi in da obstaja mnogo drugih delodajalcev, ki mogoče iščejo ravno mene.

Želela bi si tudi, da bi mi nekdo pojasnil, kaj vse je delodajalec vsakemu delavcu dolžan plačati poleg plače, kako je z bolniškim staležem, če ga bom kdaj potrebovala, in kaj točno pomenijo vsi tisti odstavki in členi v pogodbi o zaposlitvi. Zelo dobro se spomnim, da sem svoje starše prosila, naj mi pomagajo razumeti vse napisano, da ja ne bi podpisala česa čudnega.

Mladim bi tako zagotovo svetovala, da postavljajo vprašanja in iščejo odgovore nanje pri različnih virih, naj bodo to sorodniki, prijatelji, splet ali pa delavnice in usposabljanja za mlade. Predvsem pa je pomembno, da jih postavljajo naglas in ne samo v svojih glavah, saj bodo le tako dobili odgovore, ki jih zares iščejo in hkrati pomirili svoje strahove in dvome, ki jih obdajajo.

Katere trende opažaš na trgu dela, ki jih je pomembno nasloviti pri mladih?

Priznam, da nisem strokovnjak na trgu dela, sem pa mladinska delavka in tako že nekaj let v konstantnem stiku z mladimi, zato bom izhajala iz tega, kar so mladi delili z mano.

Zaznala sem, da se vse več mladih srečuje s prekarno zaposlitvijo, ki vključuje nestabilne pogodbe, delo za določen čas, delo preko agencij, samozaposlitev in druge oblike, ki pogosto ne zagotavljajo socialne varnosti. Prav tako je pandemija pospešila prehod na delo na daljavo in fleksibilne urnike. Mladi morajo znati upravljati čas in ohranjati produktivnost, hkrati pa obdržati ravnovesje med delom in prostim časom, kar včasih pripelje do duševnih izzivov, povezanih s stresom, izgorelostjo in pritiskom na delovnem mestu, o čemer pa se pogosto bojijo spregovoriti.

Kako je usposabljanje zasnovano? Ali vključuje praktične vaje ali le predavanja?

Usposabljanje v celoti traja osem ur, razdeljeno pa je na dve štiriurni srečanji. Uporabljene so metode mladinskega dela, poudarek pa je na neformalnem pridobivanju znanja, zato program vsebuje različne skupinske dejavnosti in samostojne aktivnosti ter nikakor ni le predavanje.

Kaj bi želela sporočiti zainteresiranim, ki še razmišljajo, ali bi se pridružili usposabljanju?

Kar pogumno s prijavo! Ničesar ne morete izgubiti, le pridobite lahko, pa naj bodo to nova znanja, veščine, izkušnje, prijateljstva ali pa občutek, da niste edini, ki ima neodgovorjena vprašanja.

Zakaj si se odločila, da bo usposabljanje potekalo v dveh delih?

Ko sem razmišljala o vsebini in poteku usposabljanja sem mlade vprašala, katera opcija bi jim najbolj ustrezala. Ali je to usposabljanje v enem kosu, dveh, morda štirih? Večina vprašanih mladih je izbrala možnost dveh krajših delov. Tudi sama sem se bolj nagibala k tej opciji, saj se zavedam, da so daljša usposabljanja lahko prava muka, pa ne zaradi vsebine ali izvajalca, temveč ker je preprosto skoraj nemogoče ohraniti pozornost toliko časa, ko pa ti po glavi hodi na tisoče obveznosti, ki jih moraš še postoriti v dnevu.

Kateri del usposabljanja je po tvojem mnenju najkoristnejši za udeležence?

Dobro vprašanje. Meni se zdijo vse vsebine uporabne, morda ne vsaka čisto pri vseh, vendar sem prepričana, da lahko vsak najde nekaj, kar bi ga zanimalo. Seveda pa si pridržujem pravico, da sem malo pristranska do vsebin, saj sem sama sestavila potek usposabljanja in si resnično želim, da bi vsak našel nekaj uporabnega zase.

Zakaj ravno tema prekarnega dela med mladimi?

Pravzaprav, ker gre za javni razpis, ki se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji. Njegov namen pa je povečati varnost mladih, ki so ranljiva skupina na trgu dela, in sicer z opolnomočenjem in ozaveščanjem z znanji s področja prekarnosti.

Intervju pripravila in uredila Nina Šafer.