V prvih dneh meseca oktobra sta se ambasadorja mladinskega dialoga Aiden Jurij Franko in Ajda Podlesnik v okviru X. cikla udeležila Evropske mladinske konference (Spain Youth Conference) v obmorskem mestu Alicante.

Dogodka so se udeležili tudi predsednica Mladinskega sveta Slovenije Eva Kotnik, podpredsednik Žiga Ciglarič in predstavniki Urada RS za mladino: vršilka dolžnosti direktorice mag. Tina Kosi, Igor Jesih in Sabina Rajgelj.

Otvoritveni program se je začel s pozdravnimi govori glavnih organizatorjev konference, nadaljeval pa se je z okroglo mizo o pomenljivi mladinski participaciji z ozirom na gostiteljice konferenc X. cikla mladinskega dialoga – Španije, Belgije in Madžarske. Govorci na okrogli mizi so bili koordinatorka evropske mladine Biliana Sirakova, član upravnega odbora European Youth Forum, največje svetovne mladinske organizacije, Nicholas Kujala in predstavniki španskega, belgijskega in madžarskega mladinskega sveta Germán Antón, Zoé Noël in Benita Czirkl. Sledila je okvirna predstavitev ciljev vključujoče družbe ter njen družbeni kontekst.

Aktivno vlogo je igralo tudi občinstvo, ki so ga organizatorji že med otvoritvijo spodbujali k medsebojnemu komuniciranju. Dejavnost je pripomogla k sproščenemu in spontanemu mreženju tako v delovnih skupinah kot tudi na poznejših neformalnih druženjih.

Po dopoldanski otvoritvi so bili delegati ter predstavniki različnih mladinskih organizacij držav članic EU naključno razvrščeni v delovne skupine, katerih naloga je bila priprava zaključkov, ki naslavljajo trenutne ovire pri doseganju vključujoče družbe in na kakšne načine te preseči na nacionalni ravni in ravni EU. Slovenski delegati so kot sredstvo za doseganje vključujoče družbe izpostavili predvsem povezano infrastrukturo, ki je dostopna mladim na robu družbe. Posebej so poudarili problematiko mladih posameznikov iz ruralnih območji, ki so geografsko oddaljeni od izobraževalno razvitejših okolij, kar je bilo navedeno tudi v zaključku delovne skupine. Delegati so aktivno opozarjali še na težave ljudi s posebnimi potrebami.

Zaključki delovnih skupin med drugim opozarjajo tudi na nujnost prizadevanja za učinkovitejše obveščanje marginaliziranih mladih o priložnostih mladinske participacije, sploh pa o njihovih temeljnih pravicah, v našem primeru o pravici do izobraževanja. Večina mladinskih delegatov je za potencialno rešitev predlagala obširno marketinško kampanjo, predvsem preko družbenih omrežij.

Slovenski delegati so se poleg vseh formalnih dogodkov aktivno udeleževali tudi neformalnih druženj, namenjenih mreženju z ostalimi predstavniki mladinskih in drugih nevladnih organizacij. Na druženjih so predstavili slovensko problematiko pri doseganju vključujoče družbe in svojo vizijo za reševanje teh.