Novo šolsko leto lahko za otroke in mlade pomeni tudi stiske, povezane s spremembo rutine, šolskimi obveznostmi in odnosi z vrstniki, kar vpliva na duševno zdravje. Po pogovor in pomoč se lahko otroci in mladi zatečete tudi v UNICEF-ove Varne točke, ki jih srečate na poti v šolo oz. v svojem kraju.

Varne točke so varni, javno dostopni prostori, kot so policijske postaje, mladinski centri, trgovine, knjižnice, lekarne in podobno, kot mobilne javne točke pa delujejo avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa in mestni avtobusi v Novi Gorici. V 120 krajih po Sloveniji deluje 1.113 Varnih točk, v katerih več kot 3.000 usposobljenih zaposlenih prostovoljno otrokom in mladim nudi trenutno zaščito, pomoč ali nasvet v stiski oz. napotitev na pristojne institucije.

Zemljevid UNICEF-ovih varnih točk in najbližjo točko je mogoče najti na www.varnetocke.si, prepoznamo pa jih po posebni modro-beli nalepki, smejoči se hišici, ki je nameščena ob vhodu.

V šolskem letu 2023/2024 je bilo v UNICEF-ovih varnih točkah več sto obiskov otrok, ki so se znašli v manjših stiskah. To pomeni, da so se izgubili, da so na Varnih točkah počakali na prevoz domov, da so izgubili ključe, potrebovali pomoč pri domačih nalogah in učenju, kozarec vode, obliž … Nekateri so prišli tudi po pogovor, nasvete in spodbude ali pa so želeli bolje spoznati, kaj Varne točke pomenijo oz. nudijo.

Varne točke so sprejele tudi otroke in mlade, ki so se znašli v resnejših težavah, kot so medvrstniško nasilje, nasilje in težave doma, strah pred odhodom domov zaradi slabe ocene in težave v duševnem zdravju.

Grajenje prostora in občutka, da nobena tema ni tabu, se nikoli ne konča

»Odrasli morajo dati otrokom in mladim prostor in občutek, da pri nobeni temi ne gre za tabu in da se lahko z njimi o vsem odkrito pogovarjajo. Za to pa je potrebno ustvarjati varno in spodbujajoče okolje. Tudi če je odraslim ob kakšni temi kdaj neprijetno, je mladim morda še bolj. Vloga odraslih je, da presežejo ta neprijeten občutek in odprejo prostor za pogovor,«

je povedala Maja Planinc iz UNICEF-a Slovenija, vodja kampanje Kako se počutiš?, s katero poskušajo normalizirati pogovor o duševnem zdravju v Sloveniji.

»S tem, ko so mladi opolnomočeni, zadovoljni, ozaveščeni in samozavestni, lahko v veliki meri zmanjšamo tveganja, da vsakodnevni pretresi, stiske in težave, v katerih se vsak kdaj znajde, prerastejo v večje težave v duševnem zdravju. Delo na področju preprečevanja stisk pa se nikoli ne konča.«

Med temami, o kateri se otroci in mladi pogostokrat sploh ne pogovarjajo s starši ali drugimi odraslimi, in ki lahko sprožajo stiske, so šolske obveznosti, samopodoba ter zaljubljenost in spolnost. Te stiske pa se lahko z novim šolskim letom še poglobijo. Svoje mnenje o omenjenih temah so v preteklem šolskem letu izrazili tudi U-Reporterji. Ti preko svoje priljubljene aplikacije za klepet (Facebook, Instagram, Whatsapp ali Viber) brezplačno in anonimno sodelujejo v anketah na različne teme. U-Reporterjem se je mogoče pridružiti tukaj. UNICEF Slovenija z odgovori spodbuja odrasle, da sprejemajo odločitve v korist otrok.

Anketa o šolskih obveznostih je pokazala, da sta stres in učenje prvi asociaciji, ko U-Reporterji pomislijo na šolo, ter da si predvsem želijo manj učenja za ocene in točke, več pa za življenje. Več kot polovico U-Reporterjev v šoli najbolj veselijo odnosi z vrstniki, sledijo interesne dejavnosti oz. krožki. To je spodbuden podatek, saj so ravno dobri odnosi z vrstniki in udejstvovanje v hobijih pomemben vir čustvene opore oz. razbremenitve, ko se otroci znajdejo v stiskah.

V anketi o samopodobi so U-Reporterji poročali, da izgled in prijatelji najbolj vplivajo na to, da se dobro počutijo v svoji koži. 60 odstotkov U-Reporterjev se primerja z drugimi, tudi s tistimi na družbenih omrežjih, na 40 odstotkov anketirancev pa primerjanje z drugimi vpliva negativno. Zaskrbljujoč je podatek, da se 16 odstotkov U-Reporterjev redko ali sploh nikoli ne počuti dobro v svoji koži.

V anketi o zaljubljenosti in spolnosti so bile lastnosti, ki presegajo zunanji izgled, med najpogostejšimi odgovori U-Reporterjev na vprašanje, kaj je drugim pri tebi najbolj všeč. To je spodbudna informacija za pogovore z otroki in mladimi, še posebej s tistimi, ki se soočajo s slabo samopodobo ali drugimi občutki manjvrednosti, vezanimi na izgled. Žal pa je anketa pokazala tudi, da 10 % U-Reporterjev poroča, da ne ve, da jih imajo doma radi, kar je zaskrbljujoče. To je občutek, ki ga otrok doživlja, čeprav se starši tega morda ne zavedajo ali o svojem odnosu z otrokom nimajo enakega mnenja.

»Ko se otroci in mladi znajdejo v težavah, potrebujejo podporo, pomoč in pogovor – ne glede na težavo, ki jih tare. Pri tem se večina mladih zateče k prijateljem, zato je še bolj potrebno krepiti medvrstniške odnose in s tem odpirati prostor mladim za iskren in odprt pogovor o težavnejših temah, o katerih je marsikomu neprijetno govoriti. Pri krepitvi medvrstniškega povezovanja in sodelovanja lahko veliko naredijo tudi vzgojno-izobraževalne ustanove. A medvrstniška podpora ni dovolj. Za pogovore o določenih temah otroci in mladi nujno potrebujejo odraslo osebo,« je povedala Maja Planinc.

Otroci lahko Varne točke obiščete, še preden pride do stiske

Obisk v Varnih točkah se je v lanskem šolskem letu precej povečal zaradi promocije tovrstne možnosti pomoči med otroki. Akcija spodbuja, da otroci raziščete mrežo Varnih točk v lokalnem okolju ter jih obiščete in spoznate, še preden se znajdete v dejanski stiski ali težavah. S pomočjo tematskih zemljevidov tako zbirate štampiljke, ki jih prejmete ob vsakem obisku.

V akcijo je vključenih več kot 300 Varnih točk iz 13 občin. Za izpolnjen zemljevid, ki je na voljo tukaj, otroci prejmete simbolično nagrado. Na povezavi je dostopna tudi delavnica za pedagoške delavce zadnje starostne skupine vrtca in prve triade OŠ, ki otrokom predstavi Varne točke ter poudari pomen iskanja pomoči v stiski.