Tekstilni odpadki so iz mode
Tekstilna industrija je skupaj s prometom, živilsko industrijo in bivanjem ena izmed največjih onesnaževalcev našega okolja. Ima namreč velik vpliv na rabo tal, onesnaževanje vode in emisije toplogrednih plinov. Globalna tekstilna industrija letno proizvede 150 milijard kosov oblačil in ter s tem povzroči 93 milijonov ton odpadkov.
Letošnji Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki se bo letos odvijal med 19. in 27. novembrom, s sloganom Tekstilni odpadki so iz mode spodbuja k ponovni uporabi in popravilu tekstila in oblačil za zmanjšanje nastajanja tekstilnih odpadkov.
17.000 ton odpadnega tekstila v Sloveniji
V zadnjem desetletju se je cena oblačil glede na inflacijo znižala, zaradi česar Evropejci kupujemo več oblačil, hkrati pa se vsak kos uporablja manj časa, zaradi česar zavržemo vedno več tekstila. V Sloveniji tako letno zavržemo kar 17.000 ton odpadnega tekstila. Večina odpadnega tekstila, ki ga proizvedemo Evropejci, kar 87 %, konča v sežigalnicah ali na odlagališčih. Ker odpadni tekstil zelo obremenjuje okolje, je pomembno, da zmanjšamo njegovo količino.
Večina pritiskov in vplivov, povezanih s porabo oblačil, obutve in gospodinjskega tekstila v Evropi, se pojavlja v drugih regijah sveta, kjer poteka večina proizvodnje. To velja za 85 % porabe primarnih surovin, 92 odstotkov porabe vode, 93 odstotkov porabe zemljišč in 76 odstotkov emisij toplogrednih plinov. Na druge svetovne regije pa vplivajo tudi tekstilni odpadki, saj narašča izvoz rabljenih oblačil, ki jih Evropa izvaža predvsem v Azijo in vzhodnoafriške države.
Kako lahko prispevamo k zmanjšanju tekstilnih odpadkov?
K njihovemu zmanjšanju lahko prispevamo vsi in sicer tako, da najprej s ponovno uporabo in popravilom poskrbimo, da sploh ne nastanejo, nato pa tekstilne odpadke odvržemo v zabojnike za ločeno zbiranje tekstilnih odpadkov. Za spremembo razmišljanja k bolj trajnostnim usmeritvam, se moramo aktivirati vsi, tako državljani kot širša skupnost, in prepoznati hitro modo kot tisto, ki največ prispeva k veliki količini tekstilnih odpadkov. Prav pametna potrošnja in ponovna uporaba sta namreč učinkovita zaviralca hitre mode in naraščajoče količine tekstilnih odpadkov, vendar se ti trendi v Sloveniji še niso uveljavili v zadostni meri, da bi lahko zaustavili naraščanje količin odpadnih oblačil. Delež prodaje rabljenih oblačil v primerjavi z nakupom novih je tako v letu 2019 znašal le 0,62 %, še nižji pa je delež izposoje oblačil.
Najboljši tekstilni odpadek je tisti, ki sploh ne nastane. Za zmanjšanje okoljskih in podnebnih pritiskov tekstilne proizvodnje bodo tudi znotraj tekstilne industrije same potrebne sistemske spremembe v smeri krožnosti, ki bodo podprte z učinkovitimi politikami, ki obravnavajo materiale in oblikovanje, proizvodnjo in distribucijo, uporabo in ponovno uporabo ter zbiranje in recikliranje tekstilnih izdelkov. Prav ponovna uporaba tekstilnih izdelkov pa je tisti ukrep, ki je tudi ključno sporočilo letošnjega ETZO.
Evropska direktiva o odpadkih
Da je problematika tekstilnih odpadkov in hitre mode vedno bolj problematična, je prepoznala tudi Evropska unija. Evropska komisija je namreč oblikovala strategijo za tekstil, ki med drugim državam članicam nalaga, da do leta 2025 uvedejo posebne zabojnike za ločeno zbiranje tekstilnih odpadkov.
Dr. Polonca Ojsteršek Zorčič, vodja Sektorja za ravnanje za odpadki z Ministrstva za okolje in prostor je poleg direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijana Zupanca ter predstavnice Ekologov brez meja Katje Sreš sodelovala na novinarski konferenci ob Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov (ETZO), ki se je v soboto, 19. novembra 2022.
»Tekstilni odpadki, ki jih povzročamo, večinoma končajo na odlagališčih ali v sežigalnicah. Odlagamo jih tudi v zabojnike za mešane komunalne odpadke, v letu 2019 so tekstili odpadki predstavljali kar 8,9 % odpadkov v teh zabojnikih. Zato je navodilo iz prenovljene evropske Direktive o odpadkih, ki določa ločeno zbiranje odpadnega tekstila korak v pravo smer. Ključna je tudi sprememba miselnosti in preusmeritev na ponovno uporabo rabljenih oblačil in drugega tekstila, zato se mora ozaveščanje o ponovni uporabi začeti že v šolah, pri mladih, aktivno pa je potrebno ozaveščati tudi odrasle.«
Dr. Polonca Ojsteršek Zorčič, vodja Sektorja za ravnanje z odpadki, Direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor
»Res je, da se v Sloveniji veliko tekstila odda v zabojnike za tekstil, izmenja na izmenjevalnicah, se odda v humanitarne namene in proda v trgovine z rabljenimi oblačili, vendar ga še vedno veliko konča v zabojnikih za mešane komunalne odpadke, na odlagališčih in v sežigalnicah. V okviru projekta Obleka naredi človeka smo ugotovili tudi, da Slovenci pogosto posegamo po poceni oblačilih slabe kakovosti in s krajšo življenjsko dobo, premalo oblačil pa si izposodimo ali kupimo iz druge roke.«
Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja
