Taborniško poletje skozi oči mladih prostovoljcev
Pogosto rečemo, da je taborništvo šola za življenje. In prav poletja so vrhunec taborniških doživetij – taborjenja se veselijo prav vsi taborniki, od najmlajših do odraslih. Takrat bivajo v naravi, ki jo pogosto poimenujejo kar “učilnica”, preživljajo večere ob vedno čarobnih tabornih ognjih, v praksi pa uporabijo spretnosti in znanja, o katerih se učijo med letom.
Taborniki tokrat z vami delijo čisto sveži pogled na taborjenje, kot ga je opisal Jakob Blatnik iz Taborniškega društva Rod Bičkova skala, vodnik gozdovnikov in gozdovnic.
Pohodni bivak iz Ribnice do Mirtovičev
“Biti vodnik na taborjenju in to skupini šestih fantov, ki so v začetku pubertete, je prav zanimiva izkušnja. Letos smo taborjenje začeli s štiri dnevnim pohodnim bivakom iz Ribnice do našega tabornega prostora ob Kolpi, preostalih sedem dni pa smo preživeli v skupnem taboru z ostalimi taborniki iz našega rodu. Na pohodnem bivaku smo vsak dan prehodili nekaj več kot deset kilometrov, si na ognju pripravljali obroke, zvečer postavljali bivališča in se kopali v jezeru na poti. Fantje so doživeli marsikaj, od prvih pikov os, ožuljenih nog, manjših ureznin do veliko lepih večerov ob ognju, dih jemajočih razgledov, ogromno (na trenutke čudnih) skupnih štosov in še mnogo drugega.
Celotno taborjenje mi je omogočilo, da svojim članom taborništvo, ki smo se ga med letom v večini spoznavali bolj kot ne teoretično, pokažem še v praksi, saj med taborjenjem brez teh znanj ne gre. Res je zanimivo opazovati, kako drugače se člani lotevajo postavljanja zasilnih bivališč na bivakiranju, ko se nam približuje nevihta in njihove nahrbtnike počasi že moči dež – med letom je postavljanje takih bivališč za vajo namreč veliko počasnejše in dolgočasnejše.
Med taborjenjem se vsakič znova spomnim, zakaj mi je vodništvo res zakon. Na taboru z ostalimi vodniki načrtujemo in izpeljemo taborjenje za naše male tabornike. Ponovno se povežemo, odlično sodelujemo, se ogromno zabavamo in družimo. To mi daje zagon in večino motivacije za delo pri tabornikih tudi med šolskim letom, saj iz leta v leto bolj utrjujem prijateljske odnose z vodniki iz našega rodu.
Zdi se mi, da taborjenje s pohodnim bivakom, kot smo ga z mojim vodom izpeljali to poletje, otrokom ponuja možnost, da hojo po prelepi pokrajini, bivanje v naravi, samostojno pripravo hrane in še marsikaj, spoznajo kot dobro preživljanje prostega časa. Slednje vztrajno spoznavam tudi sam, saj velik del mojih počitnic izgleda precej taborniško, četudi nisem vedno v družbi samih tabornikov.”