Od sprejema Vizije taborništva 2030 počasi mineva dve leti in v tem času se je osnoval tudi Strateški svet, kot to veleva nov Statut Zveze tabornikov Slovenije (v nadaljevanju ZTS). Da na prihodnost slovenskega taborništva ne gledamo samo kratkoročno, za čas enega ali dveh mandatov Izvršnega odbora ZTS, temveč nekoliko dalje, smo pričeli z načrtovanjem Strategije ZTS, s katero bi Vizijo 2030 tudi uresničili.  

Po definiciji iz SSKJ je strategija »postopek, način za dosego kakega cilja«. Taborniška strategija je, napisano poenostavljeno, naš skupen načrt, kako bomo našo organizacijo in taborništvo nasploh v prihodnosti naredili boljšo. V ta načrt smo vpeti vsi – vodstvo ZTS, ki bo strategijo začrtalo in bdelo nad njo, izvršni odbor, rodovi (taborniška društva), ki bodo v lokalnih okoljih izvajali aktivnosti, in navsezadnje vsak posamezen tabornik, ki bo s svojimi dejanji in udejstvovanji pripomogel k boljšemu taborništvu.  

Načrtovanje strategije je postopek, ki traja precej časa. Pomemben korak pri tem je analiza trenutnega stanja, saj se lahko le s kritičnim (vendar ne nujno pesimističnim) pogledom na zdajšnjo situacijo odločimo, kako bomo stvari spreminjali za prihodnost.

Analize trenutnega stanja smo v obdobju dveh let zbirali ob različnih priložnostih. Na delavnici na Zletu 2022, našem vseslovenskem taborjenju, smo člane med 15. in 21. letom starosti povprašali po mnenju glede stanja v organizaciji in kako si predstavljajo našo prihodnost. Na letnih posvetih z načelnikom ZTS smo z vodstvi rodov in območij razglabljali o pomanjkljivosti zdajšnje organizacije in korakih za naprej. Izvršni odbor pa je spomladi opravil t. i. GSAT analizo. To je orodje Svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM), imenovano Global Support Assessment Tool, s pomočjo katerega preko različnih področij in kazalnikov ugotovimo, kako uspešni smo in kje imamo še priložnost za izboljšave. Tako smo dobili vpogled v trenutno stanje in kaj je treba popraviti oziroma izboljšati.

Pri strateškem načrtovanju taborniške organizacije, ki je članica WOSM, moramo seveda pogledati tudi smer, v katero gre naše svetovno gibanje. Na Svetovni skavtski konferenci, ki je potekala letos v Egiptu, smo sprejeli tudi novo strategijo WOSM. Strateške prioritete, ki smo jih prepoznali kot pomembne na globalnem nivoju, so: inovativno izobraževanje, krepitev raznolikosti in vključenosti, zagotavljanje varnosti in dobrega počutja, cenjenje prostovoljstva, dobro upravljanje in finančna stabilnost, merjenje vpliva in digitalna preobrazba ter komunikacije, partnerstva in zagovorništvo. Po vseh teh analizah smo prepoznali pet prioritetnih strateških področij, na katerih moramo delati do leta 2030, da nam bo uspelo uresničiti našo vizijo.  

Izboljšano prostovoljstvo je področje, s katerim želimo zagotoviti, da bodo naši prostovoljci deležni kakovostne in celostne prostovoljske izkušnje, ki bo spodbujala njihov osebni in profesionalni razvoj. Vsak prostovoljec bo jasno razumel svoja pričakovanja, imel dostop do podpore ter orodij za učinkovito delovanje in prepoznal svoje pridobljene kompetence. Strukturirano bo tako, da preprečuje izgorelost, zagotavlja priznanje za prispevek in omogoča prostovoljcem, da se samozavestno razvijajo skozi vse faze osebnega prostovoljskega cikla. 

Naslednje področje je program, ki bo odgovarjal potrebam otrok in mladih ter bo temeljil na vrednotah ZTS. S kakovostnimi in privlačnimi aktivnostmi, ki bodo vključevale inovativne pristope ter odražale sodobne trende, bomo spodbujali celosten razvoj posameznikov. Izvajalce in načrtovalce programa bomo opolnomočili z ustreznimi znanji, orodji in podporo za učinkovito načrtovanje in izvajanje programa. 

Tudi rast je eno od področij. Želimo zagotoviti okolje, kjer rodovi proaktivno prepoznavajo priložnosti za rast in razvoj ter učinkovito dostopajo do virov, znanj in podpore. S sistematično podporo rodovom ter gradnjo sodelovalnega okolja želimo omogočati kakovostno delovanje, ohranjanje članstva ter rast taborniškega gibanja v regijah z manjšo zastopanostjo.  S tem bi taborništvo omogočili čim več mladim v Sloveniji. 

Kot pomembno smo prepoznali tudi zagovorništvo in naš vpliv v družbi. Želimo si, da taborniki postanemo močan in prepoznaven glas na področjih, ki so skladna z našimi vrednotami in interesi. Organizacija se bo tako učinkovito odzivala na krizne situacije, opolnomočila člane z zagovorniškimi veščinami ter aktivno vplivala na procese odločanja na lokalni, regionalni in državni ravni. 

Prav tako pa ne smemo pozabiti na področje varnega, odprtega in vključujočega okolja, ki se osredotoča na preprečevanje diskriminacije, prilagoditev programov za raznoliko populacijo ter krepitev odpornosti na okoljske in družbene spremembe. Želimo si, da ZTS vzpostavi delovne prakse in okolje, v katerem se vsak član in udeleženec aktivnosti počuti varnega, sprejetega in vključenega.  

Vsako strateško področje bo zdaj dobilo še svoje cilje in plan aktivnosti, ki jih bomo razdelili na tiste, ki jih bomo počeli na državni ravni, tiste, ki jih bodo rodovi počeli lokalno in tiste, ki jih bo lahko naredil vsak tabornik. Za vsako področje pa bomo določili še merljive kazalnike, da bomo na koncu videli, ali nam je izboljšava zares uspela.