166 strani nedavno izdanega zbornika Mladinski sektor v šolah prikazuje, kako živo in aktivno je mladinsko delo prisotno v slovenskem izobraževalnem sistemu ter kako je mogoče na edinstven način kakovostno preplesti formalno in neformalno izobraževanje.

Mladinski sektor v šolah je posodobljena različica zbornika iz leta 2020, ki vključuje še več vsebin in še več organizacij, ki tako mladinski sektor kot celotno skupnost s področja izobraževanja navdaja z »veseljem in upanjem, da je prisotnost mladih v obšolskih dejavnostih še dodatno pridobila pomen, ki ga morda še nikoli ni imela. Mladi si po epidemiji zelo želijo socializacije,« zbornik z navdušenjem pospremi v.d. direktorice Urada RS za mladino, mag. Tina Kosi.

V.d. direktorice Urada RS za mladino, mag. Tina Kosi še razmišlja: »V tej izdaji lahko prvič v Sloveniji na enem mestu pregledamo, kaj dobrega in pomembnega mladinsko delo prinaša v slovenske šole. Kot je opaziti, tu ne gre le za uvajanje najsodobnejših metod in pristopov poučevanja, ampak tudi za nove oblike komuniciranja z mladimi.«

V.d. direktorice Urada RS za mladino, urada, pod katerega okriljem je obširen zbornik tudi nastal, poudari, da pregled aktivnosti ponudi odlično sliko sodobnih pristopov dela z mladimi: »Priprave na vse te eksperimentalne prakse učenja pa ne nastajajo v pisarnah in učbenikih, ampak se spontano razvijajo med njihovim izvajanjem, saj gre za proces, v katerem hkrati rasteta tako učenec kot tudi voditelj delavnic.«

»Ta »igra« ima nešteto »obrazov« – lahko so improvizacija, pogovor o javnih zadevah ali duševnih stiskah, pomoč pri učenju in domačih nalogah ali tečaji jezikov, digitalnih znanj in drugih veščin. Seveda lahko tudi mladi predlagajo vsebine, ki jih najbolj zanimajo, med njimi danes izstopajo področja ekologije, kulture in aktivnega državljanstva. Udeleženci obšolskih dejavnosti pogosto sporočajo, da jih tovrstno preživljanje prostega časa umirja, sprošča in razbremenjuje zaradi sicer pogosto napornega vsakdanjega učnega ritma,« zaključi mag. Kosi.

Pozornost mladim na vseh področjih

Zbornik tako vključuje jedrnato in slikovito predstavitev projektov, aktivnosti in delavnic, ki jih v slovenskih šolah izvajajo številne organizacije, mladinski centri, društva in zavodi. Njihovo udejstvovanje je v zborniku Mladinski sektor v šolah razdeljeno v 11 sklopov, ki so:

1. Avtonomija mladih,
2. Sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi,
3. Kultura, ustvarjalnost in inovativnost mladih,
4. Neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih,
5. Dostop mladih do trga dela in razvoj podjetnosti mladih,
6. Zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih,
7. Počitniške dejavnosti,
8. Prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih,
9. Varovanje okolja,
10. Skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi,
11. Mobilnost mladih in mednarodno povezovanje.

Mladinske organizacije ustvarjajo nepogrešljiv segment slovenskega šolstva

»Ta zbornik lepo in nazorno opisuje vključevanje neformalnega izobraževanja, ki ga izvajajo mladinske organizacije po Sloveniji, v učni proces v slovenskem izobraževalnem sistemu. Številni so prepričani, da ta poteka v osnovnih in srednjih šolah le na ravni učitelj – učenec,« o zborniku Mladinski sektor v šolah razmišlja dr. Darjo Felda, minister za vzgojo in izobraževanje ter dodaja:

»Vendar navedene prakse v zborniku zelo pregledno prikazujejo in dokazujejo, da je sistem šolanja bogatejši za pomemben segment, h kateremu največji del prispevajo prav mladinske organizacije. Z gotovostjo lahko trdimo, da ta dodatni del ni le dopolnitev, ampak v marsičem tudi nadgradnja formalnega izobraževalnega sistema s številnimi merljivimi učinki.«

Minister dr. Felda je prepričan, da prav neformalno izobraževanje mladim daje možnost in priložnost, da razvijajo svoje kompetence, pridobivajo dodatna znanja in veščine, do katerih v okviru formalnega izobraževanja nimajo dostopa.

»Neformalno izobraževanje mladim ne zagotavlja le razvijanja različnih spretnosti in učenja timskega dela, ampak tudi urjenje svojevrstne discipline, soustvarjanja in vodenja projektov ali pa celo dopolnjevanje učnih vsebin z drugačnimi prijemi, lahko tudi v drugem okolju, na primer v naravi,« še dodaja minister za vzgojo in izobraževanje: »Neformalno izobraževanje mladim omogoča odkrivati in razvijati lastne potenciale, v pomoč pa jim je tudi pri prepoznavanju kariernih možnosti.«

Opolnomočeni mladi na poti do trajnostne družbe znanja

Mladinski sektor v področje formalnega izobraževanja tako vnaša vsebine in teme, ki so v šolskem kurikulumu pogosto izpuščene ali prikazane na drugačen način. Tovrsten pristop je v sodobni, hitro razvijajoči se družbi ključen, saj lahko mladi tako pridobijo dodatne veščine, pa tudi vrednote, ki so temeljne za aktivno in opolnomočeno udejstvovanje v svetu.

Neformalno izobraževanje tako mlade v slovenskih šolah oblikuje v strpne mlade posameznike s posluhom za medgeneracijsko sodelovanje, medkulturnost, aktivno sodelovanje in aktivno državljanstvo ter človekove pravice, prav takšni mladi pa so temelj razvoja trajnostne družbe znanja, h kateri stremimo tako na ravni Slovenije kot na ravni Evropske unije.

O tem, kako ključno je mladinsko delo za oblikovanje opolnomočenih mladih, je razmišljala tudi v.d. direktorice Urada RS za mladino, mag. Tina Kosi: »Prav ta prenos znanj, veščin in pozitivne energije je nekaj, kar mladi zelo potrebujejo, še posebej danes, v času po epidemiji in v času vse pogostejših duševnih stisk mladih ter žal tudi poseganja po neželenih oblikah raznih drog in drugih oblik zasvojenosti.«

Dodala je še: »Prav ti mladi, ki so danes vključeni v neformalno izobraževanje, bodo obogateni za to izkušnjo nekoč spoznali, koliko jim je to v življenju dalo in se bodo tudi sami odločili to držo deliti z mlajšimi generacijami. Povezana celota v šolskem prostoru je usposabljanje mladih za življenje, ki jim bo odpiralo številna vrata, saj bodo bolj samozavestni, opolnomočeni in bolj izkušeni.«