Tretjo januarsko nedeljo v vsakem letu po svetu praznujejo dan religij – letos je to 21. januar. Omenjeni dan je uvedla nacionalna duhovna skupščina Baháʼíjev v ZDA, prvič se ga je praznovalo leta 1950. Baháʼí vera je sicer religija, ki uči o vrednosti vseh religij in enotnosti vseh ljudi, verniki pa se imenujejo bahajci.

Omenjena vera ima pripadnike tudi v Sloveniji. Leta 1992 se je namreč v register cerkva in drugih verskih skupnosti vpisala Skupnost Baha’i Slovenije. V register, ki je v pristojnosti ministrstva za kulturo, je trenutno vpisanih 59 cerkva in drugih verskih skupnosti, pet so jih v preteklosti izbrisali. V skladu z zakonom o verski svobodi lahko cerkev oziroma versko skupnost posameznik registrira z najmanj desetimi polnoletnimi člani, ki so slovenski državljani ali tujci s prijavljenim stalnim bivališčem v Sloveniji.

Cerkve ali verske skupnosti sicer ni dovoljeno registrirati, če njen namen, cilji ali način izvajanja verskega nauka, poslanstva, obredov in drugih dejavnosti temelji na nasilju, uporablja nasilna sredstva ter ogroža življenje, zdravje in svoboščine pripadnikov verske skupnosti in drugih oseb, spodbuja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, nestrpnosti, razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva oziroma spodbuja k nasilju ali vojni.

Kot prve cerkve oziroma skupnosti so se v register leta 1976 med drugim vpisale katoliška, evangeličanska, binkoštna in srbska pravoslavna cerkev ter judovska in islamska skupnost. Leta 2003 se je v register denimo vpisala Hinduistična verska skupnost v Sloveniji, leta 2014 Čezvesoljska Zombi cerkev blaženega zvonjenja, leto kasneje Duhovna skupnost Karma Slovenija. Leta 2020 sta se denimo vpisala Gozdni budistični samostan Samanadipa in Slovenska rodnoverska skupnost “Otroci Triglava”, Evangelijski center Koper se je vpisal leta 2022. Lani pa sta se kot zadnji vpisali Hare Krišna skupnost Damo-dar in Starokatoliška Cerkev v Sloveniji Utrechtske Izjave.

Register tako kaže, da so religije v Sloveniji raznolike. Da je to mogoče, mora biti zagotovljena verska svoboda. To je osnovna človekova pravica. Med najpomembnejšimi mednarodnimi dokumenti, ki urejajo versko svobodo, sta splošna deklaracija o človekovih pravicah, ki jo je leta 1948 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, ter konvencija Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. 

Versko svobodo v Sloveniji med drugim zagotavlja ustava. Ta med drugim določa, da je delovanje verskih skupnosti svobodno. Določa tudi, da je izpovedovanje vere v zasebnem in javnem življenju svobodno. Verske skupnosti so skladno z ustavo ločene od države.

Ne glede na to, kateri veri pripadamo sami, če kateri pripadamo, moramo skladno z zakonodajo in tudi moralnimi družbenimi vrednotami, sprejemati vse religije, cerkve in verske skupnosti. Pripadanje določeni veri je posameznikova odločitev, zato jo moramo vselej spoštovati, sprejemati in skušati razumeti. Navsezadnje svetovni dan religij spodbuja medversko razumevanja in podarja, da imajo različne vere po vsem svetu marsikatero podobnost.