Svetovni dan mleka, 1. junij
Mleko in mlečni izdelki združujejo nostalgijo preteklosti z ritmom sedanjosti in izzivi prihodnosti. Je pomemben del v naši prehrani, saj ga lahko uživamo v njegovi prvotni obliki ali pa ga predelujemo v razne sladke in slane izdelke.
Zgodovinsko ozadje
Mleko so že v pradavnini začeli uživati z udomačitvijo živali. Prvi, ki naj bi mleko konzumerati, so bili prazgodovinski britanski kmetje že v neolitiku, pred približno 6000 leti. Zdaj večina ob besedi mleko pomisli na kravje mleko, kar pa je daleč od prve asociacije za naše prednike, saj je dolga leta vir vsakdanjega mleka predstavljala predvsem drobnica. V Sloveniji je drobnica številčno mnogo prekašala govedo vse do druge polovice 19. stoletje.
V 20. stoletju pa so se pri nas pojavile tudi prve mlekarne.
Sestava mleka in njegovi zdravstveni učinki
Kravje mleko je sestavljeno iz 87,5 % vode, 3,5 % maščobe (ki vsebuje tudi nekaj zelo pomembnih vitaminov (A, D, E, K, ter vodotopne vitamine B skupine), 4,7 % mlečnega sladkorja ali laktoze, 3,6 % beljakovin in minerale kot so fosfor, kalij, magnezij, železo, jod in še nekatere druge bioaktivne snovi potrebne za uravnoteženo rast, razvoj in delovanje človeškega telesa.
Mleko ima pomembno vlogo pri izgradnji in ohranjanju gostote kosti zaradi vsebnosti kalcija, vitaminov D in K, kalija, fosforja in beljakovin. Za otroke je v prehrani pomembna visoka sebnost kalcija za razvoj, rast, gostoto in trdnost kosti, pa tudi za preprečevanje izgube osti pri strarejših. Nekatere študije pa kažejo, da je uživanje mleka povezano tudi s preprečevanjem parodortalnih bolezni.
Uživanje te hranilno nabite tekočine pa ne vpliva le za kosti, ampak tudi na srce. Večji vnos kalija in hkrati zmanjšan vnos natrija lahko zniža krvni tlak.
Obdelava mleka
Mleko je potrebno pred zaužitjem obdelati s toploto, da uničimo škodljive mikroorganizme, ki bi lahko povzročili bolezen in hkrati preprečimo kvarjenje ter fermentacijo mleka. To lahko storimo na dva načina:
- Pasterizacija: toplotna obdelava na temperaturi med 72 do 76 stopinj celzija, ki traja do 45 sekund. Tako mleko je potrebno hraniti v hladilniku in ga porabiti do roka porabe.
- Sterilizacija: uniči vse organizme, saj poteka na temperaturi nad 100 stopinj celzija. Najpogosteje se uporablja kratkotrajna sterilizacija pri visokih temperaturah, kjer se mleko sterilizira od 4 do 8 sekund pri temperaturi med 135 do 150 stopinj celzija. Tako mleko lahko nato hranimo pri sobni temperaturi do treh mesecev.
Alergije in laktozna intoleranca
Mleko lahko povzroča težave ljudem, ki so alergični na mlečne beljakovine. Alergija se lahko kaže skozi prebavne, dihalne ali dermatološke težave.
Laktoza ali mlečni sladkor predstavlja glavni vir energije za dojenčke, ki pomembno vpliva tudi na hiter razvoj možganov. Laktozo prebavljamo s pomočjo encima laktaza v tankem črevesju. O laktozni intoleranci lahko govorimo, če posameznik v črevesju ne tvori zadostne količine tega encima. Ob uživanju mleka oseba z laktozno intoleranco občuti nelagodje in napetost, lahko pa se stopnjuje tudi do hujših težav kot so: bruhanje, slabost, močni krči.
Za GFX2024: Ula I. C.