Na Sindikatu Mladi plus smo v februarju 2025 med mladimi izvedli anketo o kršitvah na trgu dela. Pripravili smo jo v sklopu pilotnega projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih – pilotni projekt – Sindikat Mladi plus, ki ga sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za izobraževanje. Z anketo smo želeli raziskati najpogostejše kršitve, ki jih mladi doživijo med opravljanjem prekarnih oblik dela, rešilo pa jo je 121 mladih. Da bi bi bila anketa čim bolj verodostojna in reprezentativna, kljub majhnemu vzorcu, smo uporabili enaka ali zelo podobna vprašanja, kot smo jih uporabili leta 2020 v naši največji raziskavi ‘Delam, nimam za burek’, ki jo je rešilo 1.432 mladih. 

Mladi dohodke prejemajo tudi iz dela “na črno”

Skoraj dve tretjini vprašanih je leta 2024 prejemalo dohodke od študentskega dela. Nekaj več kot dvema petinama (42%) vprašanih so finančno pomagali starši oziroma skrbniki, slaba tretjina (31%) jih je prejemala tudi štipendijo. Zaskrbljujoč je podatek, da je med vsemi anketiranimi kar 16% tistih, ki so v letu 2024 prejeli plačilo za delo brez pravne podlage, oziroma za delo na črno. Ta odstotek mladih je, v primerjavi z letom 2020, za dve odstotni točki nižji. Ne glede na rezultate ankete pa je jasno, kar že dolga leta vemo iz prakse: mladi prek študentske napotnice ne prejemajo vedno celotnega plačila. Analiza pa je pokazala, da dela na črno ne opravljajo zgolj študentje in dijaki, temveč tudi mladi zaposleni. 

Starejši študentje delajo pogosteje

Večina vprašanih dijakov in študentov delo opravlja občasno (nekajkrat na teden, ne nujno vsak teden, nekateri samo za vikende). Delo samo med poletnimi počitnicami je še vedno značilno za mlade do devetnajstega leta, medtem pa je v starostni skupini med 25. in 29. letom kar 80% takih, ki so v letu 2024 študentsko delo opravljali več kot trikrat na teden. Med tistimi, ki delajo samo med poletjem je značilno, da večinoma delajo le pri enem delodajalcu. Mlajši študentje in dijaki večinoma opravljajo delo, ki ni povezano s smerjo njihovega študija ali izobraževanja. Delež mladih, ki opravljajo delo na področju za katerega se izobražujejo, se je v primerjavi z letom 2020, podvojil. Analiza kaže, da je bilo v letu 2024 takih dijakov in študentov 31%. To pa še vedno pomeni, da jih večina ne opravlja dela na področju za katerega se izobražujejo.

Plačilo namenijo nujnim življenjskim stroškom

Več kot polovica anketiranih dijakov in študentov (58%) je označila, da se strinja ali zelo strinja s trditvijo, da bi brez študentskega dela težko preživeli mesec. Enak odstotek se strinja ali zelo strinja, da si z zaslužkom od študentskega dela plača nujne življenjske stroške (najemnino, hrano, položnice, prevoz, …). Večino teh mladih pa predstavljajo tisti, ki so v letu 2024 delo opravljali občasno, ali pa več kot trikrat na teden. Polovica mladih, ki dela več kot trikrat na teden, finančno pomaga tudi svoji družini. Ti podatki kažejo, da je študentsko delo v Sloveniji še vedno t. i. socialni korektiv, ki nadomešča pomanjkljivo štipendijsko politiko. Še vedno je veliko mladih, predvsem študentov, primoranih opravljati študentsko delo, da lahko preživijo. 

Več kot polovica mladih je na trgu dela že doživela kršitve

Več kot polovica anketirancev je, enako kot leta 2020, označila, da je pri opravljanju dela že doživela kršitve. Med najpogostejšimi kršitvami, ne glede na status na trgu dela, so mladi označili zamujanje plačila (30%) in nepravilnosti pri koriščenju odmora na delovnem mestu (25%). V času bolezni, ali bolniške odsotnosti je delalo že 16% mladih, za opravljeno delo pa 14% mladih ni prejelo plačila. Sledijo še diskriminacija (13%), spolno nadlegovanje (11%) in trpinčenje na delovnem mestu (9%). O trpinčenju na delovnem mestu poroča 5% vseh anketirank. Kršitev spolnega nadlegovanja na delovnem mestu med ženskami doseže 7% vseh anketirank. Prav vse, ki so doživele spolno nadlegovanje, pa so v letu 2024 opravljajle študentsko delo in imajo tudi letos status študentk ali dijakinj. 

Glede na spol so kršitev v večji meri deležne ženske. Enakomerno se med vsemi anketiranci porazdeli le kršitev pravice do bolniške odsotnosti oziroma delo v času bolezni. Za oba spola velja, da je polovica vprašanih že opravljala delo v času bolezni, ali celo bolniške odsotnosti. 

Pri dijakih in študentih manj neplačanega uvajanja

V skupini dijakov in študentov so kršitev v večji meri deležni tisti, ki delajo občasno, saj v povprečju delajo pri več kot enem delodajalcu. Odstotek mladih, ki so pri opravljanju dela že doživeli kršitve, pa pričakovano narašča s starostjo. Z zamujanjem plačila se je srečalo že 15% anketiranih dijakov in študentov, z neplačanim uvajanjem pa 12%. Pri 11% vprašanih je prišlo do nepravilnosti pri koriščenju odmora med delom, pri 8% pa do pomanjkljive varnosti pri delu. Sedmim odstotkom dijakov in študentov se je že zgodilo, da plačila sploh niso prejeli in da so pri opravljanju dela že doživeli spolno nadlegovanje. V času bolezni je delo opravljajo 6% dijakov in študentov. O diskriminaciji v času opravljanja dela pa poroča 4% anketiranih. Le 21% dijakov in študentov trdi, da se pri delu še niso srečali s kršitvami. 

V primerjavi z dijaki in študenti so dijakinje in študentke opravile več neplačanega uvajalnega dela. Med vsemi, ki niso prejeli plačila za uvajanje je skoraj tri četrtine žensk, ki so opravljale študentsko delo. Plačila za uvajanje pri študentskem delu sicer ni prejela skoraj četrtina vseh dijakov oziroma študentov (23%). Odstotek je še vedno velik, se pa je v primerjavi z letom 2020 zmanjšal za 13%, kar je dober pokazatelj ozaveščenosti mladih. 

Mladi (dovolj) dobro poznajo svoje pravice

Skoraj tri četrtine (74%) mladih trdi, da za njih velja ali zelo velja trditev, da dovolj dobro poznajo svoje delavske in socialne pravice. Kljub temu je 81% mladih označilo, da bi o svojih delavskih in socialnih pravicah želeli izvedeti več. Starejši študentje, v primerjavi z mlajšimi kolegi ali dijaki, pričakovano v večji meri prepoznavajo kršitve. 

Ne glede na to, da so v primerjavi z letom 2020 mladi danes nekoliko bolj opolnomočeni, pa odstotek tistih, ki so pri opravljanju dela že doživeli kršitve, ostaja podoben. Še vedno je kršitev deležnih več kot polovica mladih ne glede na to, ali gre za mlade zaposlene, ali za mlade v atipičnih oblikah dela. Za izboljšanje položaja mladih na trgu dela tako ni dovolj le opolnomočenje, treba je uvesti tudi sistemske rešitve, ki bi mladim omogočile boljše delovne pogoje, delodajalcem pa manj prostora za kršenje pravic.