Prejšnji teden, 10. septembra, je potekal svetovni dan preprečevanja samomora. Svetovna zdravstvena organizacija je v okviru svetovnega dne na podlagi obsežne raziskave, v katero je bila zajeta tudi Slovenija, izdala publikacijo »Violence and injuries in Europe: burden, prevention and priorities for action«.

Raziskava je pokazala, da so podatki za Slovenijo zelo zaskrbljujoči, zato so takojšnje spremembe politike in ukrepov na področju duševnega zdravja otrok in mladih nujne. Še posebej je to pomembno v tem obdobju spopadanja z novim koronavirusom in boleznijo COVID-19, ki do otrok in mladih ni prijazno in zelo vpliva na njihovo duševno zdravje.

Podatki za Slovenijo kažejo, da je v starostni skupini med 15 in 29 let ter 30 in 49 let na prvem mestu kot vzrok smrti avtoagresivno vedenje. Sklepamo lahko, da je v starostni skupini med 30 in 49 let med glavnimi vzroki za smrt predvsem samomor, pri mlajših pa pogosto tudi samopoškodbeno vedenje.

»Ne glede na vzrok smrti v obeh starostnih skupinah, statistični podatki jasno kažejo, da moramo v Slovenji na nacionalni ravni nujno v čim krajšem času sprejeti ustrezne ukrepe na področju nasilja ter preprečevanja namernih poškodb ter več investirati v učinkovite in na znanstvenih dokazih temelječe programe duševnega zdravja za otroke in mlade ter tudi odrasle«, je povedala Mateja Vilfan, strokovna sodelavka Inštituta za raziskave in razvoj »Utrip« in vodja spletišča za samopomoč in svetovanje pri samopoškodbenem vedenju TuSmo.si.

Nadalje, podatki v starostni skupini med 15 in 29 let kažejo na nadpovprečen odstotek smrti kot posledice namerne poškodbe v primerjavi s statističnimi podatki za celotno Evropsko unijo. Kar 29 odstotkov smrti je posledica avtoagresivnega vedenja. Raziskava vsekakor kaže na visoko stopnjo ranljivosti otrok in mladostnikov v Sloveniji.

Tudi sicer je področje samopoškodbenega vedenja v slovenskem prostoru še vedno premalo raziskano in obravnavano. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v letu 2018 izdal znanstveno monografijo »Duševno zdravje otrok in mladostnikov«. Samomor je bil v zadnjem desetletju med mladostniki od 15. do 19. leta starosti skoraj vsako leto med prvimi tremi vzroki umrljivosti.

Za publikacijo na temo samopoškodbenega vedenja (brošuro), ki je zlasti namenjena strokovnim delavkam in delavcem, ki se pri svojem delu srečujejo s to tematiko klikni tukaj.

Več.

Vir: Inštitut UTRIP