Rosina šola delavskih pravic za mlade je program, s katerim smo začele_i v letu 2014. Z razmahom prekarnosti, atipičnih oblik dela in prekarizacijo družbe smo z mladimi, ki so ena najbolj številčnih skupin prekarnih delavk_cev razmišljale_i o temeljnih pojmih družbeno-političnih sistemov in konceptih dela. Zvrstilo se je več serij predavanj, diskusij, delavnic in drugih dogodkov, ki so tematizirali različne vidike prekarnega dela.

9. letnik smo decembra 2023 izpeljale_i s skupino mladih, ki obiskuejo program PUM-O. Skozi različne aktivnosti smo se ukvarjale_i s pomenom delavskega organiziranja, oblikah dela in pomenu zaposlitve, zavarovane s temeljnimi delavskimi pravicami in dohodkom, ki zagotavlja dostojno življenje ter prekarnem delu in načinih izkoriščanja delavk_cev.

Po uvodnem spoznavnem delu so za začetek najprej v skupinah razmišljale_i o delavskem boju, sindikatih in stavki. Vsaka skupina je dobila en pojem, o katerem je razpravljala, izhajale_i so iz asociacij preko katerih so skušale_i razložiti pojem oziroma ustvariti definicijo ter konkretne primere, ki jih poznajo. Po pogovoru so načrtovale_i, kako pojem predstaviti kot sklupturo, da se preko ugibanja s pojmom srečata še drugi dve skupini.

Ko je vsaka skupina predstavila svojo skulpturo in sta ostali dve uganili, kaj predstavlja, smo se o pojmih pogovorile_i še vse_i skupaj. Prišle_i smo do zaključka, da je delavski boj delavsko organiziranje z bogato zgodovino, ključen za delavske pravice, ki so bile skozi stoletja izborjene. Sindikat smo opredelile_i kot združenje delavk_cev, preko katerega si prizadevajo za izboljšanje delovnih pogojev ter se angažirajo še v drugih bojih za pravičnejšo družbo. Stavka je pravica vseh delavk_cev, da organizirano in združeno izkažejo nestrinjanje z odločitvami vodstva oziroma da s prekinitvijo dela izrazijo določene ekonomske ali politične zahteve.

Nadalje smo diskusijo razširile_i na delavske pravice, govorile_i smo o tem, kaj sploh razumemo pod tem pojmom, s čim ga povezujemo, kaj vse so konkretne delavske pravice. Na tablo smo zapisale_i redno plačilo, vsaj minimalna plača, varno delovno okolje, zdravstveno, socialno, invalidsko, pokojninsko zavarovanje, pravica do reči ne, plačan dopust, plačan odmor, plačana porodniška …

V naslednji aktivnosti je vsak_a dobil_a listek s profilom osebe, kjer so bile zapisane osnovne informacije o načinu dela ter življenjskih okoliščinah. Iz perspektive te osebe so morale_i razmišljali o tem, če lahko načrtujejo varno prihodnost, če imajo zmeraj dostop do zdravstvenih storitev, če lahko dajo vsak mesec na stran nekaj 100 eur, če je njihova življenjska situacija stresna, če jih delo osrečuje, če je v skladu z njihovo izobrazbo … Preko te aktivnosti smo prikazale_i mnoštvo atipičnih oblik dela (podjemna pogodba, avtorska pogodba, javna dela, prostovoljsko delo, osebno dopolnilno delo, s. p., delo preko agencije) in vsakdanje situacije ljudi, ko se soočajo z prekarnim delom in učinki, ki izhajajo iz tovrstnih delovnih razmer.

Udeleženim so se profili zdeli zelo realni in resnični, pogovarjali smo se o tem, kako je življenje osebe zaposlene za nedoločen čas lažje od življenj tistih, ki delajo prekarno, preko česa smo nadalje razpravljali še o trenutni socialni sliki v naši družbi. Kot zadnji korak prvega dela smo na tablo zapisale_i oblike zaposlitev in dela ter naredile_i pregled, kako je pri posamezni obliki dela z delovnim časom, prispevki za invalidsko, socialno, zdravstvenim zavarovanjem, bolniško, dopustom, plačanim odmorom za malico.

Ugotovile_i smo, da samo pogodbe o zaposlitvi s seboj prinašajo delavske pravice in krite prispevke, atipične oblike pa se velikokrat izkoriščajo za to, da delodajalci nižajo svoje stroške. Opozorili smo na elemente delavnega razmerja, ki jih velikokrat najdemo v prekarnih oblikah dela in so povod za to, da od delodajalca zahtevamo pogodbo o zaposlitvi.

Za drugi del delavnice so ESE prostovoljke_ci pripravile_i lov na zaklad, skozi katerega so mlade_i spoznavale_i aktivistke_ce, ki so se v preteklosti borile_i za delavske pravice ter dogodke, pomembne za delavsko gibanje. Po prostoru so razporedile_i besedila in fotografije z informacijami ter namigom za naslednjo lokacijo. Na vsaki lokaciji so našli tudi nalepko, ki je simbolizirala informacije na listu in jo je bilo treba zalepiti na pravo mesto na zemljevidu, ki so ga prejele_i ob pričetku aktivnosti.

Na lov po novo znanje vezano na delavsko organiziranje so se podale_i v treh skupinah. Spoznale_i so aktivistke_ce Cesarja Chaveza in Dolores Huerta, Rosino Corrothers Tucker in Rose Schneiderman ter nekaj dogodkov po svetu. Dotične osebe in dogodki so bili izbrani z namenom poudarka, da so pomembno vlogo v gibanju odigrale ženske in manjšine. Rose Schneiderman je denimo bila ameriška delavska organizatorka in feministka poljskega rodu ter ena najvidnejših voditeljic delavskih sindikatov. Rosina Tucker je bila afroameriška delavska organizatorka, borka za državljanske pravice in vzgojiteljica. S svojim delovanjem je kljubovala omejitvam, s katerimi so se afroameriške ženske spopadale, ko so vodile ali se angažirale v gibanju za rasno in ekonomsko pravičnost.

Skupaj sta bila predstavljena Dolores Huerta in César Chávez, ki sta 30 let sodelovala kot delavska voditelja in okoljevarstvenika. Že zgodaj sta spoznala, da lahko s skupnimi močmi dosežeta veliko več kot z ločenim delom. Na eni od postojank smo spoznavale_i »Pokol na trgu Taksim« – napad na levičarske demonstrante 1. maja 1977 v Istanbulu. Predstavljena je bila stavka zaradi grozdja v mestu Delano (Kalifornija), na katero sta vplivala Dolores Huerta in Cesar Chavez. Filipinski in mehiški delavci so se združili v boju za boljše delovne pogoje in proti izkošiščanju delavcev na kmetijah. Vključili pa so tudi dogodke, na območju bivše Jugoslavije in predstavili Husinovo vstajo, oborožen upor rudarjev rudnika Kreke proti nasilju državnih oblasti med splošno stavko rudarjev v Bosni in Hercegovini, ki je imenovan po rudarski vasi Husin pri Tuzli.

Za tretji del smo za udeležene_i sestavile interaktivni kviz, v katerem smo spraševale_i o znanjih in informacijah, ki smo jih tekom dneva osvajale_i. Druženje smo zaključile z ogledom stop animacije na temo izkoriščanja ljudi in okolja ter globalnega kapitalističnega sistema. O animaciji smo se pred evalvacijo še pogovorile_i ter delavske pravice in delavski boj umestile_i v širši boj za podnebno pravičnost.