Kaj piše med vrsticami? Zakaj je nekaj objavljeno in česa ni? Kakšno vlogo imajo mediji pri ohranjanju patriarhata?

Mediji pogosto vplivajo na naša prepričanja, ne da bi se tega sploh zavedali. Skozi subtilna ali manj subtilna sporočila lahko krepijo stereotipe in ohranjajo družbene vzorce, kot je patriarhalno zatiranje – sistem, v katerem prevladujejo tradicionalne vloge, ki omejujejo enakost spolov.

V soboto, 9. novembra 2024, je Društvo ZIZ v okviru projekta BOOBaktiv organiziralo delavnico časopisnega gledališča. Delavnico sta vodila Barbara Polajnar in Luka Kristić, udeleženke_ci pa so skozi tehnike gledališča zatiranih raziskovali vpliv medijev na družbene norme in odnose med spoloma.

Kaj je časopisno gledališče?

Časopisno gledališče je ena izmed tehnik Gledališča zatiranih, ki ga je razvil brazilski dramatik in aktivist Augusto Boal. Časopisno gledališče je nastalo kot odziv na politično stanje v Braziliji v 1960ih letih, ko je vojaška diktatura zatirala vsako kritično misel in s tem tudi ljudsko gledališče. Boal je v eni od svojih knjig opisal, kako so se z uporabo časopisnega gledališča upirali cenzuri in manipulaciji oblasti. Na začetku so organizirali delavnice za študentske organizacije, učitelje, sindikaliste in družbeno angažirane skupine. Gibanje se je hitro širilo, v kratkem je nastalo več kot 200 skupin, ki so z gledališčem ozaveščale o družbenih in političnih krivicah ter omogočale kreativen upor proti represiji.

Prvič je Boal časopisno gledališče omenil in razložil leta 1973 v svojem delu Categorias de Teatro Popular. Ta tehnika je kasneje postala sestavni del njegovega širšega koncepta Gledališča zatiranih. Danes se časopisno gledališče uporablja po vsem svetu. Skupnosti tehniko prilagajajo lokalnim izzivom in potrebam ter s tem ohranjajo Boalovo zapuščino pri življenju.

V našem primeru smo tehniko časopisnega gledališča uporabili tako, da smo udeleženke_ce spodbudili k analizi in preoblikovanju medijskih vsebin, kot so članki, oglasi in objave na družbenih omrežjih, ter jih skozi gledališko igro predstavili v obliki prizorov. Naš namen je bil razkriti skrita sporočila in ideološke vplive, ki pogosto prispevajo k ohranjanju diskriminatornih struktur. Tako smo omogočili vpogled v delovanje medijev ter razvijali kompetence kritičnega mišljenja in zavedanja o vplivu medijskih sporočil na družbo.

Na delavnici so se udeleženke_ci tako spraševali: Kdo ustvarja medijska sporočila?, Kakšne vrednote nam ta sporočila posredujejo?, Kako ti vplivi oblikujejo naše poglede in vedenje v vsakdanjem življenju?. S pomočjo kreativnih tehnik časopisnega gledališča so prepoznavali skrite medijske manipulacije ter oblikovali prizore, ki so na kritičen način osvetlili seksistične in diskriminatorne prakse, prisotne v medijski krajini.

Tako so se udeleženci odzvali na delavnico:

»Delavnica mi je omogočila prostor kritičnega razmisleka in aktivnega uprizora moči, ki jo nosijo različni medijski narativi. Preizkušene tehnike branja novic zamikajo njihovo sporočilnost in vnašajo nove premiselke: tehnike zamenjajo barvo pripovedi, dodajo ironične opazke, se utelesijo. Pri tem bralec zavzame kritično perspektivo, novice ne prebere pasivno, temveč ugotavlja, kaj je onkraj. Zelo za!”

Zala, Ljubljana

“Delavnica časopisnega gledališče me je povezala z novimi tehnikami, s katerimi lahko bolje vključim medijske vsebine tako v performativne kot druge oblike umetnosti. Zahvaljujoč temu sedaj lažje izpolnjujem glavni namen gledališča zatiranih – gledališče vrniti gledalcem!”

Matija, Maribor

Projekt BOOBaktiv – za večjo enakost spolov in pravičnejšo družbo

Delavnica je bila del projekta BOOBaktiv, ki je nastal iz potreb mladih po aktivnem prispevanju k lokalni kulturni sceni in boju za večjo enakost spolov. Projekt skozi kreativne tehnike, medijsko kritiko in skupnostne aktivnosti naslavlja diskriminacijo, seksizem in patriarhalno zatiranje.

Skozi predstave, pogovore, odprte gledališke delavnice in izdelavo koledarja projekt spodbuja dialog ter omogoča mladim iz lokalne skupnosti, da kreativno preizprašujejo lastne vrednote in predsodke. Cilj projekta je okrepiti solidarnost, kritično mišljenje in spodbuditi mlade k oblikovanju bolj pravične in vključujoče družbe.

Delavnica je potekala pod okriljem projekta BOOBaktiv in TAGZ lab v sodelovanju s KUD Transformator.

Avtor članka, grafike in fotografije: Luka Kristić, Društvo ZIZ