Prostovoljstvo bistveno prispeva k socialnemu razvoju mladih in njihovi osebnostni rasti. Z opravljanjem prostovoljskega dela se krepita solidarnost in empatija, obenem pa mladi pridobivajo dragocene izkušnje in gradijo svoj sistem vrednot. Po podatkih Ministrstva za javno upravo za leto 2017 (podatke za leto 2018 pričakujemo v teh dneh) je v starostni skupni od 18. do 30. leta starosti, delovalo 51.609 prostovoljcev oziroma 17,72 % vseh prostovoljcev,  v starostni skupini do 18. leta, v okviru katere je 36.037 mladih prostovoljcev, kar predstavlja 12,37 % vseh prostovoljcev. Skupno mladi predstavljajo kar 30 % vseh prostovoljcev. Dolgi dnevi in kratke noči kar vabijo k odkrivanju prostovoljskih možnosti.

»Priložnosti so na vsakem koraku, le poskusiti moraš. Mala sprememba lahko naredi veliko razliko,« pravi Nina Milinković, Naj prostovoljka 2018. Laskavi naziv vsako leto podeljuje Mladinski svet Slovenije, pod pokroviteljstvom predsednika države. Intervju z najmlajšim Naj prostovoljcem, Ivanom Praznikom ste si pred časom lahko prebrali prav na našem portalu. 

Za lažjo orientacijo so pri Slovenski filantropiji izdali dva nova kataloga poletnih prostovoljskih aktivnosti, eden zajema celotno Slovenijo, drugi pa območje Ljubljane. Kataloga ponujata pestro zbirko priložnosti za zanimive počitnice. Prostovoljstvo ni samo pomoč nekomu, ki jo potrebuje, ampak priložnost za nabiranje izkušenj, raziskovanje poklicev, spoznavanje novih ljudi, nepozabna prijateljstva – skratka, naložba v prihodnost. Pogovarjali smo se s Tjašo Arko, strokovno vodjo programa prostovoljstva na Slovenski filantropiji.

»Prostovoljstvo ena izmed najmočnejših priložnosti za aktivno državljanstvo. Ko kot prostovoljci delajo na področju, ki jim je pomembno, mladi spoznajo, da imajo kot posamezniki moč vplivati na to, v kakšni lokalni skupnosti oziroma v svetu želijo živeti. Mladi, ki se vključijo v prostovoljske aktivnosti pridobivajo tudi številne izkušnje, spoznajo druge prostovoljce, spoznajo mladinske in druge nevladne organizacije, spoznavajo sebe in svoje potenciale, si krepijo samopodobo. Nekateri si na podlagi prostovoljskih izkušenj izberejo tudi svoje poklicno področje,« pravi Tjaša.

Zapis učiteljice Ane Kostanjevec z OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, lepo povzame doprinos prostovoljstva za mlade: »Naj si učiteljice še tako prizadevamo za čim bolj kvalitetno delo, ne moremo učencem dati tega, kar jim dajo prostovoljci. In če si še tako prizadevamo devetošolcem dokazati, da so čudoviti odraščajoči ljudje, vredni zaupanja, ljubezni in vsega dobrega, jim ne moremo tega dokazati bolje, kot si sami dokažejo preko prostovoljskega dela.« 

Vključevanju mladih prostovoljcev

Med mladimi prostovoljci obstajajo različne skupine. V prostovoljstvo se vključujejo že osnovnošolci in nekatere šole imajo zelo dobro organizirano prostovoljsko delo. Arkova poudarja, da so pomembne prostovoljske aktivnosti, kjer se lahko vključujejo mladi z manj priložnostmi. Na tem področju so mladi tudi zelo samostojni; želijo delati lastne prostovoljske projekte. Za vse te skupine mladih pa je najpomembnejše kakovostno mentorstvo. Oseba v organizaciji, ki prepozna potenciale teh mladih posameznikov, jim ponudi zanje primerne priložnosti in jih pri delu pravilno usmerja, motivira ter jim stoji ob strani ob morebitnih težavah. V letu 2019 so na Slovenski filantropiji podelili naziv Naj mentorica prostovoljcev Marji Guček iz Mladinskega kulturnega centra Maribor. 

Znak Mladim prostovoljcem prijazna organizacija

Pred leti so na Slovenski filantropiji opazili, da je veliko prostovoljskih priložnosti v okviru nevladnih organizacij namenjenim mladim med 18 in 30 let. V poletnih mesecih pa so prejemali klice mladoletnikov in njihovih staršev, ki so iskali možnosti za opravljanje prostovoljskega dela v času počitnic. Zdaj lahko mladoletni zase poiščejo primerno delo v Katalogu poletnih prostovoljskih aktivnosti za mlade, ponovno pa pripravljajo tudi katalog za prihodnje šolsko leto. 

Znak Mladim prijazna organizacija pomeni, da prostovoljske organizacije s tem nazivom omogočajo dela tudi mladoletnim prostovoljcem in da v skladu z zakonodajo poskrbijo za mentorsko podporo za mlade, ki še niso dopolnili 18let.  V Zakonu o prostovoljstvu je v 13. členu zapisano: »Otroci do dopolnjenega 15. leta lahko opravljajo samo tisto prostovoljsko delo, ki prispeva k njihovi vzgoji in osebnostnemu razvoju ter ne ogroža njihovega zdravja, razvoja ali jih ovira pri izpolnjevanju šolskih obveznosti in samo pod vodstvom mentorja ali mentorice. Mladoletne osebe in osebe, ki jim je delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost lahko opravljajo samo tisto prostovoljsko delo, ki je primerno njihovi starosti in psihofizičnim zmožnostim in samo pod nadzorom mentorja.« 

Želite postati Mladim prostovoljcem prijazna organizacija?

Organizacije znak pridobijo s podpisom izjave. Iskalnik organizacij na strani www.prostovoljstvo.org omogoča vpogled v seznam organizacij, ki so znak pridobile. Seveda pa je za mlade nad 18 let na voljo veliko različnih prostovoljskih del, tudi takšnih, ki niso posebej označene z tem znakom. Dela se vsakodnevno objavljajo na posredovalnici prostovoljskih del. 

»Mladi prostovoljci s svojim delom veliko prispevajo k lepšemu življenju v naši družbi, zavedamo pa se, da je potencialov, še posebej pri vključevanju mladoletnih prostovoljcev ogromno in da bi k temu lahko pripomoglo spodbujanje prostovoljstva v osnovnih in srednjih šolah. Opažamo namreč, da se tisti mladostniki, ki so pridobili pozitivno izkušnjo s prostovoljstvom v okviru osnovnih in srednjih šol pogosteje vključujejo v programe mladinskih in drugih nevladnih organizacij,« dodaja Tjaša Arko.

Mednarodno prostovoljstvo

Prostovoljstvo ne pozna meja – možnosti in priložnosti čakajo tudi v tujini. Program Woofing omogoča prostovoljcem, da za izbrano časovno obdobje opravljalo prostovoljsko delo na ekoloških kmetijah po vsem svetu.  Priložnosti ponuja tudi Workaway, kjer različne organizacije in zasebni gostitelji iz vsega sveta ponujajo možnosti za prostovoljsko delo.

Atraktivne in aktivne prostovoljske možnosti nudi tudi Zavod Voluntariat. Mladi se lahko prijavijo na različne projekte, in sicer kratkoročne mednarodne tabore ali dolgoročne programe. Večina taborov traja od enega do treh tednov in se izvaja večinoma v poletnih mesecih, kar nekaj zanimivih projektov pa se najde tudi v preostalih letnih časih. Pobuda EU Aid Volunteer pa združuje prostovoljce iz različnih držav, da skupaj sodelujejo na humanitarnih projektih po vsem svetu. Cilj pobude je okrepitev zmožnosti Evropske unije ponuditi humanitarno pomoč.