K CURAE projektu sem kot prostovoljka Mladinskega centra Idrija pristopila po naključju, ki seveda ni bilo naključje. Prepustila sem se in nisem zares naštudirala, kam točno gremo. Bila sem pozitivno presenečena, ko smo se z avtobusom, ki nas je iz Nice eno uro vozil gor in dol po zaselkih Azurne obale, približevali vpadljivemu mestu Grasse, zgrajenem na vzpenjajočih se obronkih, s pogledom na Cannes.

Najprej so nas v centru mesta pozdravile palme in na stotine roza dežnikov, obešenih nad ulicami mesta, takoj za tem pa še udeleženka CURAE projekta, ki je prav tako kot mi zamujala.

Urška, Matjaž in jaz, kot predstavniki Slovenije, smo za štiri dni postali del pisane, 23 članske druščine Francozov, Italijanov, Portugalcev, Grkov in Nizozemcev.

Nastanili so nas v samem centru mesta, v hotelu katerega recepcija in vonjave so me spominjale na Alico v čudežni deželi.

Naslednji dan smo se prebudili v krasen poleten dan. Pravi francoski zajtrk s hrustljavimi bagetami, sirom Brie ter salamami ovitimi v rožmarin in poper, pa rogljički, nas je pripravil na poln in barvit dan posvečen rokodelstvu in lokalnim »artisanom« oz. obrtnikom. Da pa nismo znanja samo vpijali, so organizatorji poskrbeli, da smo ustvarjali tudi sami in pobarvali vsak svoj krožnik. V dveh urah so v delavnici, v rokodelskem delu mesta, ideje švigale sem ter tja. Videti je bilo zamišljene obraze in spretne poteze s čopiči vseh možnih barv. Nastala so prava umetniška dela s toliko različnimi stili in motivi, kot nas je bilo udeležencev. Nepozabno!

V popoldanskih uricah smo se peš odpravili do oljarne, kjer smo spoznali starodaven in sodoben način pridobivanja oljčnega olja. V njihovi prijetni dizajnerski trgovini smo okusili nekaj različnih vrst olja in nakupili malenkosti za domov.

Za razliko od zajtrkov so bila kosila in večerje iz vseh vetrov in niti približno tipično francoska.

Drugi dan nas je čakal muzej parfumov, Musée International de le Parfumerie, s krasnim vodičem, ki nas je skozi pripovedovanje popeljal od Egipta do današnjih dni in s sprehodom po muzeju od rastlinjaka do delavnice, kje si je vsak od nas zmešal lasten Eau de toalette – moj ima noto vrtnice.

Zanimivost št. 1: Beseda parfum izhaja iz PAR LA FUMÉE, kar pomeni komunicirati z bogovi preko dima. Od nekdaj so se v svetih obredih uporabljala dišeča kadila.

Zanimivost št. 2: Parfumerija se je v Grasse-u razvila iz potrebe usnjarske industrije po odišavljenih usnjenih rokavicah. Po parfumskih rokavicah je povpraševalo plemstvo zaradi premočnega in neprijetnega vonja usnja. Sama lega mesta in ugodni klimatski pogoji so omogočali gojenje večine rastlin potrebnih za destilacijo dišav, kot so na primer cvetovi pomaranče, jasmina, vrtnice in mimoze. Stranski produkt usnjarske industrije je tako postal glavna dejavnost območja ter Grasse okronal z nazivom svetovne prestolnice parfumov.

Da pa bi udeleženci mesto Grasse spoznali v drobovje, so nas organizatorji peljali v Hišo dediščine, kjer so nam pripravili mestni lov na zaklad. Ekipe smo tako skozi sopihanje in tek po ozkih mestnih ulicah spoznavali zgodovino, pomembne stavbe, spomenike, stolnico in ljudi. Izgubljali smo se in prebivalce ter večkrat tudi turiste, povprašali po smeri ali znamenitosti, katero smo iskali.

Naključje, ki ni bilo naključje, se je končalo z avtorskimi krožniki, z novimi znanji in poznanstvi ter za našo skupino tudi z ogledom starega dela Nice, kjer smo kot pravi turisti uživali na niški plaži. Urša in Matjaž sta seveda skočila v še toplo in čudovito azurno morje.

Hvaležna sem za štiri dni lepot in ustvarjanja. V navdih so mi zgodbe o zgodovini, rokodelstvu in dediščini tega čudovitega koščka sveta ter seveda naše osebne zgodbe, ki jih je CURAE povezal v nekaj lepega.

Na projekte ki povezujejo, da bo prihodnost še bolj pisana in polna uspešnih ter srčnih zgodb.

To aktivnost sofinancira Evropska unija v sklopu Erasmus+ projekta Curae.