V Mladinskem centru Zagorje ob Savi (MC ZOS) vsako leto v toplejših mesecih (od maja do oktobra) izvajajo mladinsko ulično delo, od leta 2013 na igrišču Polje, od 2018 tudi na igrišču Partizan v Zagorju, na obeh lokacijah enkrat tedensko, občasno pa tudi po drugih krajih v občini. Na prvi lokaciji so ciljna skupina predvsem otroci, na drugi pa mladi.

Mladinski delavci skupaj s prostovoljci pripravljajo aktivnosti, na katerih se z mladimi in otroki družijo ob športno-rekreativnih, cirkuških in ustvarjalnih delavnicah, predvsem pa so jim na voljo za pogovor in podporo ter jih informirajo o možnostih in priložnostih, ki jih zanje ponujata mladinski center in lokalno okolje. Na tak način spoznajo mladinske delavce in prostovoljce ter se seznanijo s prostovoljstvom v mladinskem centru. Z organiziranjem prostočasnih aktivnosti na stalni lokaciji ciljnim skupinam omogočajo aktivno in kreativno preživljanje prostega časa, pridobivanje socialnih veščin in krepitev zavesti o odgovorni uporabi javnih površin, v prvi vrsti pa želijo vzpostaviti stik, prisluhniti potrebam in željam otrok in mladine.

Otroci in mladi mladinske ulične delavce in prostovoljce vedno lepo sprejmejo, saj jim ti znajo prisluhniti in jih usmeriti. Mlade namreč zanima veliko stvari, vendar včasih ne vedo, na koga bi se obrnili ali pa enostavno nimajo dovolj poguma in motivacije, da bi storili korak proti mladinskemu centru. Ulično delo pripomore k večji dostopnosti mladinskega centra in omogoča stik v okolju, ki je otrokom in mladim domač, imajo večjo moč izbire, iniciative in so v enakovrednem položaju. Mladinski delavci z uličnim delom pridobijo boljši vpogled v dogajanje na ulici, pridejo v stik z več mladimi in njihovim prostim časom. Mladim ponudijo aktivnosti za nekoliko drugačno preživljanje prostega časa in vnesejo druge teme v vsakodnevne pogovore.

Opažajo, da je pri mladinskem uličnem delu pomembno, da se osebe, ki ga izvajajo, takrat dobro počutijo v svoji koži in imajo iskreno željo po spoznavanju mladih in preživljanju časa z njimi. Pripomočki, ki jih takrat uporabijo, so koristni za vzpostavljanje komunikacije in so sekundarnega pomena. Predvsem služijo kot medij, s katerim mladinski delavci lažje vzpostavijo kontakt in pritegnejo mlade. To so lahko so cirkuški rekviziti, pobarvanke, pogovorne kartice, žoge, cedevita…

Ob koncu avgusta 2019 so sezono uličnega dela MC ZOS zaokrožili z obiskom kombija za ulično delo iz Mladinskega centra Krško, s katerim so mladim in odločevalcem pokazali možnosti, ki jih omogoča uporaba vozila – za druženje, prevažanje materialov in osebja, za zaščito pred dežjem in pripekajočim soncem. Odločevalci so pozdravili idejo uličnega dela mladinskih delavcev, mladim so bili všeč dostopnost iger in rekvizitov ter razpoložljivost uličnih delavcev ne glede na vreme na njim domači lokaciji. Nato so oktobra 2019 predstavili svojo prakso na Streetstivalu – festivalu uličnega dela.

Praksa uličnega mladinskega dela jih je opremila s številnimi dragocenimi izkušnjami, ki bi jih radi predstavili tudi ostalim mladinskim delavcem, prosotvoljcem in drugim, ki so vključeni v polje mladinskega dela. V nadaljevanju prispevka zato predstavljajo prakso glede postopanja, ko opazijo nasilje med mladimi pri uličnem delu.

Mladinski delavci so med uličnim delom opazili spor med mladimi, ki je bil pereč več tednov. Mladi so se o sporu večkrat pogovarjali z mladinskimi delavci, včasih so sami odprli temo, drugič so jih o tem povprašali mladinski delavci. S pomočjo vprašanj, ki so jih zastavljali, so osvetljevali problem in kompleksnost situacije. Pomagali so jim iskati rešitve in osvetljevali razumevanje situacije.

Vprašali so se, kakšna je vloga mladinskega delavca, ko opazi nasilje. Mlade lahko opolnomočimo tako, da jim namenimo čas in prostor, da ubesedijo svoje misli, dovolimo, da sami občutijo, izkusijo, da smo ob njih, jim pomagamo najti njihove lastne vire moči, spodbujamo jih k odgovornemu sprejemanju odločitev.

V kolikor opazimo nasilje med mladimi, opazujmo in ukrepajmo minimalno. Dajmo jim prostor, da povedo in izrazijo svoja čustva, predstavimo jim možnosti, saj nekaterih še ne poznajo, soočimo jih z morebitnimi posledicami, spremljajmo situacijo. Pustimo jim odgovornost za lastna dejanja. Ne rešujmo, če situacija ne ogroža življenja.

Pomnimo, mladinski delavci – kot je zapisal P. Hanton (2011) v svojem delu »Skills in Solution Focused Brief Counselling and Psychotherapy«:

• Vsak je najboljši (in edini!) ekspert svojega življenja.
• Čeprav imamo vtis, da so stvari statične, se konstantno spreminjajo.
• V vsaki situaciji obstajajo izjeme.

Vir in foto: Mladinski center Zagorje ob Savi