Danes, 22. aprila, obeležujemo dan Zemlje, ki nas spodbuja k razmisleku o našem vplivu na okolje. Ena izmed največjih, a pogosto spregledanih povezav med vsakdanjimi navadami in zdravjem planeta je hrana. Vsakodnevno se odločamo, kaj bomo jedli. A redko pomislimo, kako te odločitve vplivajo na okolje. Naše prehranjevalne navade so eden izmed največjih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje našega planeta. To, kar damo na svoj krožnik, ima večjo vlogo, kot si morda mislimo.

Kaj je problematično z današnjim načinom prehranjevanja?

Preveč predelano in od daleč stran

Prehrana dandanes je pogosto vse prej kot uravnotežena, raznolika, naravna: zavijemo v trgovino in vzamemo, kar je hitro, poceni in “ready to eat” – sendvič, čips, jogurt z okusom, čokoladico. A takšna hrana je močno predelana, kar pomeni, da vsebuje veliko sladkorja, maščob, soli in aditivov, pogosto pakirana v plastiko za enkratno uporabo, ki konča v naravi ali sežigalnici, in proizvedena v velikih industrijskih obratih, kjer gre za čim večjo količino – ne kakovost, ne trajnost.

Poleg tega večina živil, ki jih najdemo na policah trgovin, prihaja z drugega konca sveta – avokado iz Peruja, banane iz Ekvadorja, riž iz Tajske. Čeprav so eksotični okusi mamljivi, pa takšna hrana pušča velik ogljični odtis. Uvožena hrana pa tudi pogosto ni pridelana na trajnosten način.

Pozabljamo na sezonsko in lokalno hrano

Slovenija ima bogato kulinarično dediščino in obilje lokalnih pridelkov. A kljub temu pogosto spregledamo lokalno in sezonsko hrano, ki je bolj sveža, okusnejša in okolju prijaznejša. Danes skoraj ne vemo več, od kod prihaja hrana, ki jo jemo. Paradižnik pozimi, jagode v januarju, banane vsak dan. Zdi se, da ima svet vedno vse – a prav to je težava. Izgublajmo stik s tem, kaj pomeni jesti v ritmu narave.

Globalna prehranska industrija deluje kot ogromen stroj – cilj je količina, ne kakovost. Hrana se goji tam, kjer je najceneje, ne tam, kjer je najbolj smiselno. Ko zaradi tega domači pridelovalci ne morejo konkurirati cenam uvožene hrane, se lokalna pridelava zmanjšuje. Slovenske kmetije se zapirajo, zemlja ostaja neobdelana, prehranska neodvisnost pa se zmanjšuje.

Zavržena hrana

Morda ne pomisliš na to pogosto, ampak ko zavržeš kos kruha ali polovico jogurta, narediš večjo okoljsko škodo, kot se zdi na prvi pogled. Hrana, ki je pridelana, prepeljana, zapakirana in prodana, nato pa konča v smeteh, pomeni, da je bilo zaman porabljenih ogromno virov: voda, energija, zemlja, delo – kar ima velik vpliv na podnebne spremembe. Kot primer: za 1 kg govejega mesa porabimo do 15.000 litrov vode. Če ga zavržemo, zavržemo tudi vso to vodo.

V Sloveniji zavržemo skoraj 143.000 ton hrane na leto – skoraj tretjino vse hrane! To je približno 68 kg hrane na prebivalca. Največ hrane se zavrže v gospodinjstvih – torej doma, ne v restavracijah ali trgovinah. Približno 40 % zavržene hrane bi bilo še vedno užitne – torej gre za povsem uporabno hrano. Skupno v EU zavržemo več kot 58 milijonov ton hrane na leto. To je približno 131 kg na prebivalca v EU. Skupna vrednost te zavržene hrane? Kar 132 milijard evrov letno.

Kaj lahko naredimo drugače?

Vsak majhen korak šteje. Že majhne spremembe v prehranjevalnih navadah lahko naredijo veliko razliko. Tukaj je 5 idej, kako lahko že danes spremeniš svoje prehranjevalne navade – v dobro sebe in planeta.

1. Jej sezonsko in lokalno

Pobrskaj po tržnicah ali kupuj neposredno od lokalnih pridelovalcev. Pomlad je idealna za šparglje, regrat, redkvice, solato – vse to raste tudi pri nas!

2. Zmanjšaj vnos predelane hrane

Zamenjaj čips za oreščke, sladkarije za sveže sadje, gazirane pijače za vodo z limono. Čeprav so te alterantive lahko prav tako uvožene, manj predelane hrane vseeno pomeni manj embalaže in manj umetnih dodatkov v tvojem telesu.

3. Kuhaj doma

S tem nadzoruješ, kaj poješ, porabiš sestavine, ki jih imaš doma, in zmanjšuješ količino embalaže. Poleg tega je kuhanje lahko zabavno in sproščujoče.

4. Načrtuj obroke

Naredi seznam živil pred nakupom in se ga drži. Tako ne boš kupil_a več, kot potrebuješ, in boš manj hrane vrgel_a stran. Pa še privarčuješ!

5. Uporabi ostanke

Star kruh? Naredi kruhove cmoke ali francoski toast. Zelenjava, ki je videti malo uvela? Super za juho ali zelenjavno omako! Preveč riža? Zmešaj s preostalo zelenjavo in naredi rižoto! Je ostal pire krompir? Pripravi domače njoke! Kreativnost v kuhinji lahko reši veliko hrane pred smetmi.