Pri iskanju zaposlitve je nekaterim pomembna bližina službe, drugim fleksibilnost dela, tretjim odnosi na delovnem mestu. Pa plača, da delo rad opravljaš, možnost napredovanja … Nekateri mladi se v luči naštetega odločijo za samostojno podjetniško pot. Je res, da zaposlitev za nedoločen čas nudi nekakšno varnost, samostojno podjetništvo pa večje zaslužke in med mladimi tako iskano svobodo in fleksibilnost pri svojem delu?

Preverili smo prednosti in slabosti statusa samostojnega podjetnika (s. p.), pri čemer smo odgovore med drugim poiskali pri Mateji Bizjak, vodji oddelka za splošne razvoje naloge v okviru SPOT svetovanja Goriška. Saj veš, kaj je SPOT svetovanje, kajne? Če (še) ne, klikni sem za prispevek, v katerem boš našel_a informacije o tem.

Samostojni podjetnik je fizična oseba. Kaj to pomeni?

Samostojno podjetništvo je za mlade posameznike_ce, ki si želijo svetu pokazati svojo podjetniško idejo ali storitev, najboljše izhodišče. Če se za skupno podjetniško pot odloči več mladih, pa s. p. ni prava rešitev – takrat pridejo v poštev druge oblike pravnoorganizacijske oblike, denimo d. o. o. Samostojni podjetnik je namreč fizična oseba, davčna številka posameznika_ce pa je hkrati tudi davčna številka s. p.

Fizična oseba za pridobitev statusa s. p. ne potrebuje ustanovnega kapitala, za svoje obveznosti pa odgovarja s svojim premoženjem. Kaj to konkretno pomeni? Če gre pri poslovanju karkoli narobe, potem mora samostojni podjetnik zastaviti svoje premoženje: privarčevani denar, avto, nepremičnine, telefon … da se izogne osebnemu stečaju.

Samostojni podjetnik ali podjetnica lahko sicer svobodno razpolaga s prisluženim denarjem, njegova oziroma njena plača pa je dobiček podjetja. Ali so ti zneski res višji od plač zaposlenih v javnem ali zasebnem sektorju?

Mateja Bizjak: »Pri s. p. tudi ni tako enostavno zaslužiti«

Samostojni podjetniki in podjetnice morajo sami plačevati prispevke za socialno varstvo, stroške dela (pri nekaterih je to tudi računovodski servis, kjer zaposleni urejajo račune in dokumentacijo podjetij), akontacijo dohodnine, dopuste in v prvem mesecu tudi bolniško odsotnost.

Minimalni mesečni prispevki za samostojne podjetnike_ce letos znašajo 544,04 evra, pri čemer država v prvem in drugem letu delovanja podjetja deloma zmanjša prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da bi mladim podjetjem pomagala na začetku poti.

Pri statusu samostojnega podjetnika nekako velja, da toliko kot delaš, toliko imaš na koncu meseca. »Veliko je na vsakem posamezniku, pa tudi malo sreče moraš imeti. Pripetijo se tudi neke situacije, ko podjetnik zaide v težave – ne po lastni krivdi,« izpostavlja Mateja Bizjak.

Samostojno podjetništvo potrebuje določene osebnostne lastnosti

»Če si zaposlen, si zaščiten. Zagotovo si bolj na varnem. Nekaterim to veliko pomeni, drugim pa toliko več pomeni, da si sam svoj šef,«

pojasnjuje Bizjak in dodaja, da je izbira poklicne poti v veliki meri odvisna od osebnostnih lastnosti posameznika_ce.

Mateja Bizjak zato zaradi tveganja, ki ga s seboj prinese status samostojnega podjetnika, mladim svetuje, da se hkrati z redno zaposlitvijo preizkusijo v podjetništvu prek popoldanskega s. p. »V popoldanskem času preizkusiš teren, posel in stranke, si pa še vedno zaposlen. Nekateri po tem zaprejo s. p., drugi pustijo službo. Gre za nekakšen test poslovne ideje.«

Opozorila je, da dijaki_nje in študente_ke izgubijo ugodnosti in pravice, ki jim sicer pripadajo s statusom, če odprejo s. p. Mednje spadajo študentski boni, bivanje v študentskih domovih, subvencioniran prevoz …

Zahtevno je tudi ločevanja dela in zasebnega življenja

»Zagotovo je potrebno vložiti veliko truda v ločevanje zasebnega življenja od poslovnega, to pa je odvisno tudi od tega, v katerem sektorju mladi podjetniki ali mlade podjetnice delujejo. Nekateri sektorji zahtevajo skoraj celodnevno in vsakodnevno prisotnost in odzivnost,«

pravi Matej Bizjak.

Samostojno podjetništvo ni skok v vodo

Mateja Bizjak mladim svetuje, naj pred odprtjem s. p. pripravijo nekakšen poslovni načrt:

»Naj razmislijo, s čim se bodo ukvarjali, kdo so potencialne stranke, na kakšen način bodo prodajali svojo idejo, kdo je konkurenca, kako bodo postavili ceno, koliko denarja potrebujejo za preživetje in podobno, da jih potem samostojno podjetništvo ne preseneti.«

Še posebej pa je Bizjak izpostavila mreženje mladih podjetnikov_nic. »Če se mladi podjetniki in podjetnice družijo v coworking skupnostih, vsi posledično napredujejo,« še pravi mladim. Pri mreženju je še izpostavila projekt PONI (Podjetno nad izzive), pri katerem potencialni_e podjetniki_ce štiri mesece razvijajo svoje poslovne ideje s pomočjo strokovnjakov_inj in mentorjev_ic.