Okolje in trajnost

Prava cena naših oblačil

29. 4. 2021 avtor: MEPI – Mednarodno priznanje za mlade

Ali ste vedeli, da bi z vodo, ki je potrebna za proizvodnjo enega para kavbojk lahko človek pil deset let po osem kozarcev vode na dan? Kaj pa, da modna industrija proizvede več ogljika kot vsi mednarodni leti in tovorne ladje sveta, kar znaša okrog 10 odstotkov vseh emisij? Posledično ni presenetljivo dejstvo, da je tekstilna industrija druga največja onesnaževalka na svetu, takoj za naftno. Naša oblačila so morda res cenejša kot bilokdaj prej, kar nam omogoča, da lahko v skladu z najnovejšimi modnimi trendi poljubno preobrazimo našo garderobo,  ampak se je pri tem vredno vprašati, kakšna je njihova prava cena. Ta pa ni le okoljska, ampak tudi socialna.

Za nami je teden modne revolucije, ki je potekal od 19. do 25. aprila in so ga tudi pri nas obeležile številne okoljevarstvene in druge organizacije z dogodki, kot je bil prvi slovenski Dan v rabljenih oblačilih v okviru projekta Obleka naredi človeka. Ideja za teden modne revolucije je nastala leta 2013 kot odziv na propad tovarne oblačil v Rana Plazi v Bangladešu, v kateri je umrlo 1138 ljudi, več tisoč pa je bilo ranjenih. Največ od teh je bilo mladih žensk, ki za minimalno plačilo v nehumanih pogojih izdelujejo poceni oblačila, ki jih nato mi kupujemo v trgovinah hitre mode, kot so H&M, Zara ipd.  V teh tako imenovanih potilnicah (»sweatshops«) je namreč zaposlenih 85 odstotkov žensk, v njih pa delajo tudi otroci in najstniki, ki so vsakodnevno izpostavljeni strupenim kemikalijam, ki so neizogiben del tekstilne industrije.

Okoljska škoda pa ne nastaja le med proizvodnjo oblačil, ampak tudi med njihovo uporabo. Med pranjem v pralnih strojih se sintetični materiali, kot sta poliester in najlon, uničujejo oz. luščijo, kar povzroča kopičenje mikroplastike v naših vodnih sistemih. Ob tem je pomemben podatek, da je dandanes iz poliestra narejenih več kot 60 odstotkov oblačil, kar je problematično, saj se ta v morju ne razgradi, njegova proizvodnja pa povzroča trikrat več emisij kot proizvodnja bombaža. Takšno stanje je posledica načina delovanja hitre mode, ki spodbuja izdelavo oblačil slabše kakovosti s ciljem oblikovanja vedno novih trendov (nizkocenovne modne znamke v obtok pošljejo tudi do 24 kolekcij na leto), zaradi katerih postanejo naša trenutna oblačila nezanimiva. Rezultat tega je, da po svetu vsako sekundo zavržemo cel tovornjak oblačil.

Zaradi opisane situacije tudi na Zavodu MEPI spodbujajo okoljsko in socialno ozaveščene akcije, kot je akcija zbiranja oblačil za Društvo Verjamem vate, kateri sta se pridružili Britanska mednarodna šola v Ljubljani (BISL) in Gimnazija Bežigrad. Predajo oblačil Naši trgovin’ci boste lahko na socialnih omrežjih Zavoda MEPI spremljali konec tega tedna, do takrat pa bo nekaj nasvetov za bolj okolju prijazno ravnanje z oblačili delila Taja Bregant, dijakinja na BISL in ena izmed pobudnic akcije.

Tudi vas spodbujamo k razmisleku o izvoru vaših oblačil in o vašem načinu ravnanja z njimi. Mnoge blagovne znamke so ugotovile, da je moderno biti okolju prijazen in kar naenkrat ena za drugo začele oglaševati svoje trajnostne izdelke in s tem ustvarile le še en trend, s katerim želijo izboljšati svojo podobo in privabiti dodatne potrošnike. Raje kot to kupujte le oblačila, ki jih zares potrebujete; oblačila, ki jih ne več nosite, podarite ali izmenjajte; obiskujte trgovine z oblačili iz druge roke (v njih se včasih skrivajo pravi zakladi) in pred količino raje izberite kvaliteto. Kot potrošniki imate moč, da s svojimi nakupi podpirate to, v kar verjamete, in kar tudi odraža vašo vizijo prihodnosti in okolja, v katerem si želite živeti.  

Več si lahko preberete na naslednjih povezavah:

Priporočamo v ogled: