Informacijska družba poleg številnih ugodnosti in svoboščin prinaša tudi celo paleto nevarnosti in pasti. Mreža MaMa je zato na temo spodbujanja medijske pismenosti in kritičnega presojanja informacij v medijih in na spletu izvedla nekajmesečni pilotni projekt »’Fake news’ indikatorji_ke«.

Namen projekta, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo, je bil prispevati k razvoju kritičnega razumevanja in presojanja informacij v medijih in na spletu. Na Mreži Mama smo v ta namen zasnovali program usposabljanja za mladinske delavce in delavke. Cilj usposabljanja je bilo uspešno prepoznavanje dezinformacij v medijih in na spletu ter ozaveščanje o posledicah sovražnega govora v teh za ranljive družbene skupine. Usposabljanja so se udeležili mladinski delavci in delavke iz 12-ih mladinskih centrov. Sodelovali so: Ljudska univerza Radovljica, Ljudska univerza Ormož, Mladinski center Dravinjske doline, Mladinski kulturni center Maribor, Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota, LokalPatriot Mladinski klub DNŠ, Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana – MC Podlaga, Zavod Mladinski center Kotlovnica Kamnik, Društvo ŠKUC, Javni zavod Športni in mladinski center Piran – Mladinski EPI center Piran, Zavod za mladino in šport Trbovlje ter Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice – MC Brežice.

Kaj so o projektu povedali mladinski delavci?

Mladinska delavka Ljudske univerze Radovljica, enote Mladinskega dnevnega centra KamRa, je po usposabljanju dejala:

»Obravnavana tematika ‘Fake news’ je vsekakor tema za vroče razprave, ki kaj hitro lahko uidejo nadzoru, če jih ne vodi samozavesten človek – nekdo, ki je z razmerami v družbi in na spletu seznanjen in hkrati zna s svojo mirnostjo ter samozavestjo pritegniti pozornost ljudi. Mladim je precej stvari, ki se dogajajo v družbi oziroma na spletu, jasnih. Kadar so jim stvari sumljive, predebatirajo med seboj, ali se obrnejo na nekoga, za katerega menijo, da od njih več ve. Kljub temu se še vedno zgodi, da nasedejo tistim, ki zavajajo. Mladi si želijo večjega in glasnejšega ozaveščanja o pasteh in prevarah. Pri tem se mi zdi pomembno, da so (ostajajo) radovedni in ne verjamejo vsemu kar tako. Pomembno je, da ohranjajo samokritičnost in ne sledijo brezglavo kar vsaki informaciji. Tako kot po ulici ne pobirajo po tleh smeti, naj ostajajo izbirčni pri tem, katero vest/novico/informacijo bodo vzeli za koristno in resnično. Pomembno je, da se tega zavedamo tudi sami in za učinkovito pomoč mladim ostajamo radovedni in se nenehno izobražujemo.«

Mladi si želijo konstantne obravnave teme dezinformacij in lažnih novic na spletu in v medijih.

Mladinskim delavcem in delavkam je bila na usposabljanju predstavljena tudi metodologija delavnice, ki je bila v sklopu projekta zasnovana za delo z njihovimi uporabniki in uporabnicami. Njena osnova je obravnava dejanskega medijskega prispevka, ki je bil objavljen na spletu in vsebuje informacije, ki bi lahko napeljevale k lažnim podatkom, napačni interpretaciji in spodbujanju sovraštva do različnih družbenih skupin. Mladinski delavci in delavke so z izvedbo delavnic v svojih lokalnih okoljih dosegle 200 mladih. Nekaj delavnic je bilo izvedenih tudi na srednjih šolah, kot prispevek k vzgoji mladine za varnost na spletu.

Mladinska delavka iz Mladinskega centra Dravinjske doline je po delavnicah z mladimi povedala: 

»Delavnice so bile s strani mladih dobro sprejete. Zavedajo se, da socialni mediji močno vplivajo na formacijo njihove identitete, vrednot in načel. Skozi delavnice so mladi pokazali odlično razumevanje dezinformacij, še posebej v politiki. Izpostavili so pomembnost kritičnega razmišljanja in kako apatija v družbi dovoljuje prostor za širjenje lažnih in zavajajočih novic. So mnenja, da morajo to primarno naslavljati sami pri sebi. Mi in preostali del družbe pa se moramo truditi jim biti boljši vzor. V letu 2024 bomo s tovrstnimi delavnicami v lokalni skupnosti nadaljevali.«

Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice – enota MC Brežice bo v prihodnje delavnice vključil v svoj redni program.

Mladi na delavnici v LokalPatriotu v Novem mestu.

V projektu so bili posneti tudi trije podkasti in sicer na temo sovražnega govora v medijih in na spletu z Miho Satlerjem iz Društva ŠKUC (tukaj), o lažnih novicah in dezinformacijah z Žano Erznožnik, urednico Razkrinkavanj na portalu Oštro (tukaj) in dr. Markom Ribaćem, raziskovalcem na Mirovnem inštitutu, o delovanju medijskega ekosistema in reprodukciji populizma skozi medije (tukaj).

Za potrebe informiranja in izobraževanja mladinskih delavcev in delavk je Mreža MaMa prvič ustvarila izobraževalni video ‘Master mladinskega dela’ (tukaj). Strokovni prispevek o sovražnem govoru je podal Miha Satler, v katerem je med drugim izpostavil: 

»Naše prepoznavanje sovražnega govora lahko izboljšamo tako, da se o njem nenehno izobražujemo in informiramo. Nujno bi bilo, da bi to bilo del vseh ravni šolstva in tudi prisotno v službenih in drugih okoljih, ki so lahko podvržena njegovemu tvorjenju. Najbolj učinkovito je, da se na podlagi primerov učimo, kako sovražni govor prepoznati, kako ga preprečevati, kako ga prijaviti in kakšne so lahko njegove posledice. Zakaj? Ker je preventiva vedno boljša kot kurativa.«