V Zavodu za izobraževanje UMMI iz Kopra so pred kratkim izdali novo brošuro, ki bo lahko v veliko pomoč učiteljem in staršem, če bodo želeli pri otrocih in učencih razvijati ustvarjalnost. Brošura je nastala kot strnjen zaključek likovnih delavnic, ki jih je Monika Rozman, študentka na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem izvedla predhodno.

Brošura se začne z uvodno besedo doc. dr. Ede Birse, profesorice na prej omenjeni fakulteti. Slednja je tekom celotnega ustvarjanja brošure Moniko vodila in usmerjala. Nagovoru sledi nekaj teoretičnih dejstev o ustvarjalnosti in motivaciji, saj sta to glavna dejavnika pri opravljenem delu, večino brošure pa sestavljajo delavnice same – torej praktični del. V tem delu avtorica predstavi materiale, ki jih potrebujemo za potek delavnic, pa tudi primeri končnih izdelkov in evalvacija izvedenega – torej primerjava učencev z in brez Downovega sindroma glede na prej omenjena dejavnika  – torej motivacije in ustvarjalnosti. Za mlad.si je Monika Rozman, ki se opisuje kot dekle vedrega srca in vedno željna novega znanja, odgovorila na nekaj vprašanj.

Monika, tebe lahko pogosto srečamo v hribih?

Ja, neskončno obožujem naravo, predvsem hribe v katere tudi rada zahajam. Vedno z veseljem odkrijem še kakšno meni neznano področje in ga seveda tudi raziščem. Rada sem med ljudmi, predvsem tistimi, s katerimi se lahko nasmejemo in kaj predebatiramo. V življenju me vodi misel, da ljubezen premaga tudi najtežje izzive, ki nam jih prinese življenje in da jo ima vsak v sebi dovolj, da je lahko podeli še nekomu.

Krasno. Spregovoriva o tvoji brošuri, ki temelji na likovnih delavnicah, ki si jih izvedla. Nam lahko poveš nekaj o delavnicah?

V sklopu enega izmed projektov pri Zavodu UMMI smo se odločili izvesti likovne delavnice z neobičajnimi likovnimi tehnikami v 1. razredu rednega programa osnovne šole in na 2. stopnji posebnega programa vzgoje in izobraževanja (z otroki, ki imajo Downov sindrom) za vseh pet likovnih področij (slikanje, risanje, grafika, kiparstvo, prostorsko oblikovanje). Z njimi smo si želeli pri otrocih spodbuditi tako ustvarjalnost kot tudi motivacijo, obenem pa preveriti, če se likovna dela otrok brez in z Downovim sindromom kaj razlikujejo. Seveda bi za raziskavo slednjega potrebovali veliko več primerov in bi morali le-to bolj dodelati, vseeno pa smo želeli vsaj laično preveriti kakšni bodo rezultati.

Tekom delavnic si ugotovila, da je misel »Pot je pomembnejša kot cilj« resnična.

Res je. Ni tako pomembno, kakšen je končni likovni izdelek oziroma kako le-ta izgleda, temveč je veliko bolj pomembno, da otrok/učenec likovno ustvarja z veseljem, ima za delo visoko motivacijo, obenem pa se ob tem dobro počuti (ima pozitivno izkušnjo) in je sproščen. Če torej spremenimo naš fokus iz končnega izdelka na pot, ki nas je vodila do le-tega, lahko veliko bolj povišamo stopnjo ustvarjalnosti in motivacije, kar pa bi moral biti tudi glavni namen likovnega ustvarjanja. To je bil pravzaprav tudi naš cilj – da spodbudimo tako stopnjo ustvarjalnosti kot tudi motivacije s pomočjo neobičajnih likovnih tehnik. In mislim, da nam je kar dobro uspelo oziroma, da smo dosegli zastavljen cilj.

Glavni namen brošure ni kot običajno, da se nekdo nekaj novega nauči, pač pa si bralce z brošuro želela spodbuditi k ustvarjalnemu mišljenju.

Ja, ustvarjalno mišljenje ni pomembno zgolj pri likovnem pouku, temveč tudi na drugih področjih. Spodbudimo pa ga lahko med drugimi tudi z likovnim poukom, ki ni zastavljen kot običajno, kjer je v ospredju zgolj končni izdelek. Brošura je torej namenjena čisto vsem ljudem, predvsem tistim, ki bi želeli prebrati nekaj novega ali pa pogledati, kaj smo ustvarili skupaj z učenci. Tako bo morda kdo dobil idejo kako popestriti svoj likovni pouk oziroma likovne delavnice ali pa bo to zgolj spodbuda za začetek nekoliko drugačnega razmišljanja.

Kje lahko bralci dobijo brošuro?

Brošura zaenkrat še ni javno dostopna oziroma objavljena, zato jo vsi, ki bi jo želeli, lahko dobijo v pregled na sedežu pisarne Zavoda za izobraževanje UMMI v Kopru ali pa preko osebnega dogovora z gospo Marijo Mahne, koordinatorico Zavoda UMMI, oziroma z menoj. Seveda pa je v planu, da se naredi še nekoliko bolj izpopolnjen ponatis, ki bo objavljen tudi v COBISS-u in bo dostopen tudi v kakšni knjižnici.

Lovrenc Habe