V torek, 22. 11. 2022 je Festivalni dvorani v Ljubljani Mreža KROJ ob podpori Urada za mladino RS organizirala letni posvet mladinskega sektorja z naslovom »Krojimo mladinski sektor«. Na dogodku so se zbrali predstavniki mladinskih organizacij, mladinski delavci in drugi akterji s področja izvajanja mladinskega dela. Skozi moderiran proces so izmenjevali dobre prakse in si prizadevali najti poti do uresničitve vizije močnega sektorja, ki zna in zmore odgovarjati na izzive časa in potrebe mladih.

Mladinski delavci in predstavniki mladinskih organizacij so se v sklopu posveta razporedili v deset delovnih skupin, v katerih so razpravljali o različnih področjih mladinskega dela in sektorja. Predstavljamo pobude, ki so jih oblikovali tekom dela po skupinah.

Več mladinskega dela v mladinsko delo

Izpostavili so, da se mladinsko delo izvaja na dveh nivojih. Na nivoju direktnega dela z mladimi, kjer prevelika profesionalizacija ni niti zaželena, saj spontanost in prilagodljivost ustvarjata mladim prijazno, varno okolje in tako mladim omogoča izražanje in ustvarjanje. Na nivoju administativnega dela, ki je potrebno za ohranjanje podpornega okolja za mlade.

Zagovarjajo povezovanje formalnega in neformalnega sistema. Več neformalnega izobraževanja v formalno izobraževanje, kar bi omogočilo tako izvajanje v zunanjih prostorih, kot tudi gradnjo ozaveščanja o prostorih in programih, namenjenih oblikovanju mladih.

Več mladinskega dela v mladinsko delo lahko dosežemo z gradnjo podpornega okolja za:

• mlade, z spodbujanjem in omogočanjem prostovoljstva in participacije,
• mladinske delavce, ki potrebujejo tako vsebinsko, kot finančno podporo za kakovostno opravljanje svojega dela.

Mladinske organizacije so vse manj zanimive glede na ostalo ponudbo na trgu, ki obkroža mlade

Organizacije med seboj vodijo „boj za mlade“. Mladinski sektor tekmuje z velikimi korporacijami, ki mladim zagotavljajo hitro doseganje zadovoljstva, brez veliko truda in angažmaja. Mladinski sektor začenja uporabljati enake forme za doseganje ciljev, kar vodi v izgubu identitete. Ker se v svojem delu morajo bojevati tudi za finance in obstoj, postajajo računalniški delavci in svojo energijo preusmerjajo v birokracijo.

Odgovornost sektorja:

• Vrnitev k osnovam: kdo sploh smo, kaj počnemo, kaj je bistvo mladinskega dela in mladinskega delavca = ponovno ustvarjanje identitete brez kvantifikacije;
• Vseživljenjsko izobraževanje in raziskovanje (sebe, uporabnikov in okolja v katerem deluješ);
• Izobraževanja naj temeljijo na RESNIČNIH POTREBAH MLADINSKEGA DELAVCA;
• Medsebojna izmenjava izkušenj vezana na vsebino – učimo se en od drugega, odgovarjamo si na vprašanja kot so: „Na katerih področjih nisem bil profesionalen, kakovostno opravljal svoje delo in čemu je bilo tako?“…

Odgovornost izven sektorja:

• Debirokratizacija dela, deinstitualizacija mladinskega dela;
• Drugačno vrednotenje mladinskega delavca – mladinski delavec je profesionalec na svojem področju = ko zaupaš, da je zate poskrbljeno (brez kazalnikov in kljukic, ki ti jih vsiljujejo drugi) se lahko posvetiš svojemu delu z mladimi;
• Ko se zaupa nam, zaupanje širimo naprej!

Mladinski sektor potrebe mladim kar pripiše in se premalo o njih pogovarja in v njih poglablja

Kako pridemo do potreb mladih, ki bodo res relevantne?

Pobude:

• zaposlitev mladinskega delavca_ke v šolah,
• izmenjava dobrih praks med organizacijami,
• strokovna rast kadra,
• poglabljanje,
• več medsektorskega povezovanja.

Promocija mladinskega dela je postala obvezen element mladinskega dela

V večjih medijih ni veliko poročanja o delu našega sektorja. V nacionalnem mediju ni veliko prostora za mladinsko delo. Veliko jih ima probleme v mestnih/večjih občinah, kjer informacije o mladinskem delu ne dosežejo ljudi. V tem okolju lokalni mediji namreč nimajo tolikšne teže, kot na bolj ruralnem območju.

Bolj kot napredujemo, večji je pritisk na mladinske delavce, da za promocijo uporabljajo vsa možna sredstva – družbena omrežja itd … To pa je lahko že za manjše društvo dela za polni delovni čas. Vodenje promocijskih aktivnosti in urednikovanje je posledično res težava …

Pobude: 

• Podpora države/občine,
• Mediji in mladinsko delo – potrebujemo usposabljanja,
• Promocija mladinskega dela – vključena v financiranje razpisov.
• Mlad.si bi lahko bil zavihek na RTV, ki ga vsi plačujemo, pa nič ne poroča o našem delu.

Neformalno izobraževanje in priložnostno učenje sta se z digitalizacijo preveč približala formalnemu izobraževanju

Pobude:

• Radi bi, da odločevalci razumejo, da je kvaliteta v nižjih številkah.
• Želimo višje zaupanje v kvalitetno delo mladinskih organizacij brez pretirane birokracije.
• Mladinske organizacije pa naj dobro razmislijo, kdaj se preveč izgubi, če aktivnosti izvajamo digitalno in kdaj je to vendarle smiselno.

• Primer dobre prakse: „uvajalni vikend“ za prostovoljce, kjer mlade „pridobiš“.

Pomembno je, da se poklic mladinskega delavca ceni

Mladinski delavci morajo imeti številne kompetence, ki jih razvijajo skozi neformalno izobraževanje, prostovoljno delo in različne izkušnje dela z mladimi. Te kompetence se dajo prenesti v druga delovna okolja, zato je to odlična odskočna deska za mlade na začetku karierne poti. Hkrati pa potrebujemo tudi mladinske delavce, ki bodo ostali v sektorju in jih moramo “nagraditi” z ustreznim plačilom in poskrbeti, da ne izgorijo.
Nesprejemljivo je, da imata mladinski delavec in čistilka enako plačo, glede na to da prevzema mladinski delavec zelo veliko odgovornost pri delu z mladimi.

Pobude:

• Začeti je potrebno s promocijo poklica mladinski delavec (in drugih poklicev, do katerih lahko prideš z NPK) med mladimi. Izkoristimo lahko različne priložnosti za predstavitve kot so npr. karierni sejmi.
• NPK oz. usposobljenost mladinskih delavcev se upošteva pri razpisih.
• Urediti boljše plačilo (mladinski delavci si zaslužijo več kot 20. plačni razred – to ni niti minimalna plača!), sistem nagrajevanja, delo s kadri. Strast in iskrica mladih ni dovolj. Mladinsko delo ni improliga. S plačami ne smemo škrtarit!

Poklicni standard NPK Mladinski delavec je potrebno dopolniti z novimi kompetencami

Pobude:

• Posodabljanje kompetenčnega modela v določenem časovnem obdobju (npr. ob izdaji Mladine, data- based).

• Dodamo kompetence, vezane na:

•skrb za duševno zdravje mladih in svoje lastno;

•razumevanje družbenega konteksta, osnovna državljanska pismenost, opolnomočenje mladih za delovanje v družbi;

•prisotnost in delovanje v prostorih, kjer so mladih (npr. ulica, splet).

Potrebujemo podporno okolje, ki bi negovalo mladinskega delavca, da ne bi izgorel

Pobude:

• DIHAM, daj mi 15 minut
• spodbujanje mreženja strokovnjakov
• supervizija
• manj poudarka zgolj na produktivnost (krog hvaležnosti)

Ključno je redno in kvalitetno usposabljanje mladinskih delavcev in vodij organizacij

Potrebno je redno spremljanje dogajanja – odgovor na izzive družbe – stalno spremljanje, posodabljanje (npr. ko so prišla soc. omrežja jih je sprva marsikdo »ignoriral«, potem pa ugotoviš, da so mladi tam in je to neizogibno).

Usposabljanje za vodje – kjer delaš na razvoju, viziji. Potreben razvoj vodstvenih kompetenc:  kadrovski problemi, projektni menedžment, koordinacija, menedžment, poznavanje organizacije dela, razumevanje vsebin, vodenje tima, pravno-finančni postopki:

Pobude:

• Kvalitetno izobraževanje na podlagi vsebin dobljenih iz prakse – MREŽENJE.
• Vzpostavitev kvalitetnega izobraževanja za mladinske delavce – organizacija, ki to izvaja (pobuda: financiranje) – npr. tako kot je posvet organizirala mreža kroj – priložnost razpisa, da se organizacija javi, dobi nekaj sredstev (tudi nagrade) za organizacijo.

Bolj prodoren mladinski sektor – potrebno je višanje prepoznavnosti sektorja

Pobude:

• Sistemska ureditev zaposlovanja v mladinskem sektorju  za dvig kakovosti in priznavanja mladinskega dela (kolektivna pogodba).

• Dvig prepoznavnosti mladinskega dela z Evropskim tednom mladih (v izbranem časovnem obdobju, vsi MC, mladinske organizacije, organizirajo dogodke in dneve odprtih vrat). V sodelovanju s celotnim sektorjem se pripravi promocijska kampanja.

• Izdelana Nacionalna strategija za dvig prepoznavnosti in kakovosti mladinskega dela z vključenim načrtom zagovorništva.