V sklopu Zaključnega dogodka evropskega leta mladih, v sredo, 18. 1. 2023, je potekala okrogla miza ob predstaviti zbornika Prostori za mlade, na kateri so naslovili vlogo in investicije v prostore za mlade. Na okrogli mizi so sodelovali:

• Mag. Tina Kosi, v.d. direktorice URSM
• Dr. Milko Poštrak, Fakulteta za socialno delo, avtor teksta v zborniku
• Katarina Gorenc, MOL
• Mag. Maja Hostnik, direktorica Mreže MaMa
• Sabina Belc, Socialna akademija, na temo digitalnih prostorov za mlade.

Mag. Maja Hostnik, direktorica Mreže MaMa je pojasnila, da so bili državljanski prostori za mlade kot tematika izbrani v sklopu 8. cikla Evropskega mladinskega dialoga, ko so Svetu Evropske unije predsedovale Nemčija, Portugalska in Slovenija. V 6. ciklu takrat še Strukturiranega mladinskega dialoga so mladi oblikovali enajst Evropskih mladinskih ciljev. Deveti med njimi je cilj Prostor in participacija za vse. Cilj naslavlja tako fizične kot tudi digitalne prostore ter možnosti za aktivno udejstvovanje mladih v družbi. Poudarila je pomen varnih prostorov za vse mlade, saj brez tovrstnih prostorov mladinski delavci ne morejo opravljati svojega dela. Zadnja leta se v ospredju vedno bolj pojavljajo tudi virtualni prostori, ki pa morajo biti še toliko bolj varni, ker so vedno bolj dostopni.

O prostorih za mlade se skozi leta ni prav veliko govorilo, ker smo jih imeli za samoumevne. Mag. Tina Kosi, v.d. direktorice Urada RS za mladino ob tem poudarja, da je zbornik Prostori za mlade odlična priložnost, da se prostore za mlade znova postavi v ospredje, tudi v odnosu do lokalnih odločevalcev, ki lahko prek zbornika spoznajo kaj se dogaja na lokalnih ravneh po vsej Sloveniji – mogoče jih kakšna izmed dobrih praks navduši in spodbudi k dodatnemu razvoju v lokalnem okolju. Prav od lokalnih skupnosti in ne toliko od države je namreč odvisno kako se bodo prostori za mlade razvijali.

Prostore je treba ustrezno opremiti, in sicer po meri mladih, ki so si različni in imajo različne želje in potrebe glede na aktivnosti, v katerih se udejstvujejo. So pa želje mladih skromne in ne zahtevajo velikih vložkov. Vprašanje je torej, kje je volja in kje je pot, Urad RS za mladino bo mladinske organizacije na tej poti podpiral in jim pomagal.

mag. Tina Kosi, v.d. direktorice Urada RS za mladino

Pogled iz terena so prispevali vodje, direktorji in mladinski delavci različnih mladinskih organizacij, ki so poudarili pomen pripravljenosti lokalne skupnosti za dialog, sodelovanje mladih in mladinskih delavcev pri načrtovanju prostorov ter komunikacije z njimi – najprej zamišljeni uporabniki ter aktivnosti, nato prostor, in ne obratno – ter več medresorskega sodelovanja in usklajevanja razpisov.

Dr. Milko Poštrak, iz Fakultete za socialno delo, je predstavil nastanek in razvoj mladinskih prostorov skozi čas, Katarina Gorenc iz Urada za mladino Mestne občine Ljubljana, pa je predstavila nekaj dobrih praks Ljubljanskih mladinskih centrov in drugih prostorov za mlade.

Nazadnje je Sabina Belc iz Socialne akademije spregovorila o potencialu virtualnih prostorov za mlade, s katerimi so v času pandemije korona virusa mladinski delavci dosegli skupine mladih, ki pred tem niso zahajali v fizične prostore za mlade. Poudarila je, da se morajo, za učinkovito delo v virtualnih prostorih za mlade, mladinski delavci tudi sami počutiti dobro v njih, zato je raziskovanje, izobraževanje in razvijanje na področju virtualnih prostorov ključno.