Odpoved referenduma o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško (JEK 2) odpira pomembna vprašanja o energetski prihodnosti Slovenije in vpliva tudi na zaupanje mladih v proces odločanja o ključnih temah, ki bodo oblikovale prihodnost. Brez politične pristranskosti lahko poudarimo, kako pomembno je zagotavljanje dolgoročne energetske varnosti in stabilnosti za naslednje generacije.

Trenutno Slovenija pridobiva približno 20 % električne energije iz obstoječe jedrske elektrarne Krško (JEK 1), ki naj bi se po načrtih zaprla leta 2043. Ta elektrarna zagotavlja stabilen, vremensko neodvisen vir elektrike, kar je še posebej pomembno v časih energetske nestabilnosti. Zmanjšanje domače proizvodnje bi pomenilo večjo odvisnost od uvoza električne energije, kar bi lahko prineslo višje cene in manjšo energetsko varnost. Prav zato je načrtovanje nadomestitve JEK 1 ključno za prihodnost energetske oskrbe v Sloveniji.

Za mlade generacije je odločitev o umiku referenduma težka predvsem zaradi občutka, da so bile prikrajšane za možnost, da sodelujejo pri oblikovanju lastne prihodnosti. Ta referendum je bil priložnost za javno razpravo o dolgoročni energetski politiki, ki bo neposredno vplivala na njihovo življenje v prihodnosti. Če Slovenija ne bo razvijala lastnih virov energije, bo mlade generacije to dodatno finančno obremenilo zaradi stroškov uvoza in energetske odvisnosti.

Odločitev o umiku referenduma pušča odprto vprašanje, kako bo Slovenija dolgoročno zagotovila stabilne vire elektrike, ne da bi s tem obremenila mlade, ki bodo čutili posledice energetskih odločitev še desetletja. Pomanjkanje dolgoročnih rešitev, kot je bila gradnja JEK 2, mlade odvrača od zaupanja v energetske politike in v možnost, da sooblikujejo svojo prihodnost. Prav zato je bistveno, da Slovenija v energetskih odločitvah upošteva trajnostne rešitve, ki bodo tudi mladim omogočile zanesljivo in cenovno dostopno oskrbo z energijo v prihodnosti.