Naše uredništvo je kontaktirala Sara M. Širnik, ki je več let obnavljala razpadajočo kmetijo v Prlekiji. Leta 2022 se je tja tudi preselila skupaj z njunima konjema Sidarto in Zoro. Kot mladinska delavka se je odločila, da mladinsko delo poveže s konjeništvom – in nastal je Konjeniški in mladinski center Škatlica. Vsak teden center obišče več deset otrok, gosti mednarodne prostovoljce in raste. Svojo zgodbo je Sara opisala v spodnjem zapisu. Vabljeni k branju!

Kot mladinska delavka sem se v zadnjih letih vedno znova soočala z izzivom, kako mlade privabiti na naše aktivnosti. Skupaj s sodelavci in kolegi v sektorju smo ves čas iskali načine, kako doseči svojo ciljno skupino; za oglaševanje in promocijo dogodkov in aktivnosti smo porabili več časa in energije kot za samo izvedbo, vseeno pa se je včasih zgodilo, da je na aktivnosti prišlo le majhno število udeležencev. Pogosto sem se spraševala o smiselnosti svojega dela – in mladinskega dela nasploh – če se ne znamo približati svoji ciljni skupini in postati relevantni zanje.

Lani sem se preselila na majceno razpadajočo kmetijo v Prlekiji, ki sem jo že več let počasi obnavljala. Z mano sta prišli tudi Sidarta in Zora – dva velika, sijoča konja mehkih oči. Nato pa se je na kmetiji nepričakovano pojavilo polno otrok in mladih. Konec lanskega poletja sem ugotovila, da že celo poletje praktično vsak dan v tednu po več ur na dan preživljam z lokalnimi mladimi, ki so želeli spoznati konje, se družiti z njimi, se učiti jahanja – poleg tega pa so se ob konjih družili tudi s svojimi vrstniki in spoznavali nove prijatelje, prostovoljno pomagali pri obnovi kmetije in skrbi za konje ter pridobivali cel skupek veščin, ki so jih konji skozi življenje učili tudi mene in ki učijo veliko ljudi, ki se družijo z njimi. (Te veščine so ključne, a več o njih malo kasneje.) Ko smo na kmetijo povabili prve mednarodne prostovoljce, so mladi še navdušeno vadili svojo angleščino, spoznavali nove kulture in prostovoljcem predstavljali svojo – slovensko, prleško.

Pa saj to je mladinsko delo, sem si mislila. Ampak – mladinsko delo in konjeništvo? To sta dva tako različna svetova, da niti sama – konjarka in mladinska delavka – nisem nikoli pomislila, da bi ju povezala. Začela sem iskati primere vključevanja konj v mladinsko delo iz Slovenije in Evrope in našla zelo malo informacij. Ni mi bilo jasno, zakaj. Čeprav konjeništvo ni del mladinskega dela, temelji na vključevanju otrok in mladih (v konjeniških klubih in centrih, jahalnih šolah in poni klubih), od katerih se jih le nekaj prebije v profesionalni šport. Hkrati pa rastoče število raziskav kaže pozitivne učinke dela s konji pri mladih, še posebej pri skupinah marginaliziranih in ranljivih mladih.

Jahanje ter t. i. aktivnosti učenja in terapije s pomočjo konj uporabljajo v delu z vojnimi veterani, zaporniki, mladimi prestopniki, mladimi, ki se soočajo s spolno zlorabo, ljudmi s posebnimi potrebami in fizičnimi ovirami, saj konji predstavljajo učinkovito intervencijo pri podpori socialnega in čustvenega razvoja – tudi še in posebej mladih, ki prihajajo iz ekonomsko šibkejših okolij, ki se soočajo s težavami v družini in okolici, z duševnimi stiskami, z nizko samopodobo, občutkom nemoči in neuspeha. (Fasilitirano) druženje s konji znižuje raven stresa in anksioznosti, gradi samozavest in odpornost, empatijo, pogum in odločnost, samokontrolo in obvladovanje, optimizem, občutek povezanosti, mladim v stiski pomaga pri soočanju s svojimi težavami, depresijo, bipolarnimi motnjami, travmo, jezo, žalovanjem. (Bouchard, 2014) 

Tukaj ne govorim le o jahanju, temveč tudi in predvsem o t.i. aktivnostih na tleh s konji in druženjem s konji. Učenje oziroma aktivnosti s pomočjo konj (APK, oziroma v angleščini EAL – Equine Assisted Learning), ki je del znanosti o intervencijah s pomočjo živali, je področje konjeništva, ki skupaj s terapijo s pomočjo konjev zajema vse programe, ki vključujejo interakcijo med ljudmi in konji z namenom zagotavljanja kognitivnega, vedenjskega ali socio-čustvenega vpliva na udeležence (Bouchard, 2014). Za razliko od uporabe konjev v terapiji je namen ‘učenja’ s pomočjo živali zagotoviti izobraževalne, motivacijske ali rekreacijske priložnosti, ki izboljšujejo kakovost življenja udeležencev, vendar nimajo cilja zdravljenja (Kruger & Serpell, 2010).

Kar je v bistvu tudi namen mladinskega dela, kaj ni? Kot mladinska delavka sem se začela spraševati: kako lahko te pozitivne izkušnje dela s konji prenesem v mladinsko delo, na mlade, s katerimi delam? Ali obstaja prostor v mladinskem delu za konje, in če ta prostor še ne obstaja, kako ga ustvarimo? Ali lahko načrtno in sistematično iščemo presečišče med tema dvema sektorjema?

Od poletja 2022 v Škatlici iščemo odgovore na to vprašanje. Naša čredica konj raste, otroci in mladi pa z njimi, polni ljubezni in strasti in divjine v očeh. Verjamem, da je to najboljše, kar nam lahko konji dajo: mlade učijo, kako postati samozavestni in odločni (in kaj to sploh pomeni); kako se spopadati s težavami in izzivi; kako delovati kot vodje in kot del skupine; kako uspešno zaznavati in regulirati svoja čustva in kako opažati in delovati tudi s čustvi drugih. Če v delu s konji vzpostavimo varno, zaupno okolje, je to pomembno igrišče za spoznavanje in obvladovanje situacij, s katerimi se bodo skozi življenje soočali tudi drugje. Kako vzpostaviti taka okolja, pa se sedaj učim tudi sama, skupaj z mladimi udeleženci in prostovoljci ter drugimi mladinskimi delavci in konjarji, s katerimi skupaj pletemo skupnost Škatlice in posesti pri stari žagi.

Naše aktivnosti vključujejo individualne ure dela s konji, neformalna popoldanska druženja s konji, izobraževalne delavnice z navdihujočimi konjarji iz Slovenije ter druge aktivnosti, ki povezujejo mlade in konje. Januarja 2023 je na posestvu začela delovati skupina mladih v okviru solidarnostnega projekta Evropske solidarnostne enote (ESE) ‘Konjeniška družina pri Stari žagi’. V projektu organiziramo brezplačne tedenske in mesečne dogodke druženja ob konjih, prenavljamo skupnostni prostor, gradimo knjižnico literature s konji.

V letu 2023 smo začeli z LAS operacijo “Vzpostavitev pilotnega modela trajnostnega in vključujočega konjeniškega in mladinskega centra Škatlica (KMC Škatlica)” v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Sodelujemo z lokalnimi šolami, konjeniškimi društvi in organizacijami, da ustvarimo trajnostni center, ki bo osredotočen na dobrobit družbe, konj, gospodarstva in okolja po principih celostnega in trajnostnega razvoja podeželskega okolja.

Imamo velike sanje za prihodnost, saj je konjeniški in mladinski center Škatlica šele na začetku svoje poti. Čaka nas dolgoletna prenova stare žage in ureditev zaraščene posesti, želimo se načrtno in strokovno – v teoriji in praksi – lotiti iskanja skupnih točk konjeništva in mladinskega dela ter izobraziti kader in konje za tovrstno delo, med vsem tem pa zagotoviti tudi dolgoročno finančno vzdržnost centra, ki trenutno sloni na prostovoljskem delu vseh vključenih. Naša glavna motivacija za delovanje delno izhaja iz lastnih življenjskih izkušenj s transformativnim vplivom, ki so ga imeli konji na nas: kot na mlade, kot na močne ženske, kot ženske, ki smo izgorele in se ponovno sestavljamo ob njihovi podpori. Delno in vedno bolj pa izhaja tudi iz povratnih informacij, ki jih dobivamo od mladih o pomembnosti našega delovanja, ter iz skupnosti, ki se počasi oblikuje in raste na posesti. Eno leto nazaj sem na staro žago na Seniku prišla sama z dvema konjema – sedaj pa žago, kjer živi čreda petih konj, vsak teden obišče med petnajst in dvajset otrok in mladih, organiziramo skupnostne dogodke za lokalno skupnost, redno gostimo lokalne in mednarodne prostovoljce, sodelujemo z okoliškimi šolami ter skupaj ustvarjamo vizijo, kako bo nekoč izgledal naš konjeniški in mladinski center.

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.