Obsesivno kompulzivna motnja (OKM) je ena najpogostejših duševnih motenj in lahko močno vpliva na vsakdanje življenje ljudi. Ljudje s to motnjo doživljajo neprijetne obsesije: ponavljajoče se misli izrazito neprijetnih vsebin, ki povzročajo tesnobo, strah ali nelagodje. Hkrati kot odgovor na te obsesije izvajajo kompulzije: neobvladljiva, ponavljajoča se dejanja ali obrede.

Kako izgledajo obsesije in kompulzije?

MIT: Vsi ljudje z OKM obsesivno čistijo.

Tako obsesije kot tudi kompulzije so lahko zelo različne. Pogosto gre za umivanje in razkuževanje rok, nenehno preverjanje različnih stvari (npr. če so zaklenili vrata) in izogibanje stopanja po razpokah na pločnikih. Nekateri doživljajo obsedenost s simetrijo, drugi obsedeno zbirajo in kopičijo stvari, tretji ponavljajo geste (npr. vstopajo ali izstopajo na povsem enak način), četrti ves čas štejejo (npr. korake). 

Kako vemo, da ima nekdo OKM?

MIT: OKM je izgovor ljudi, ki so pretirano natančni ali izbirčni.

Skoraj vsak posameznik je vsaj enkrat v življenju podvržen obsesivnim mislim ali kompulzivnemu vedenju. Da ne bi v vseh primerih tega označili kot OKM, moramo vedeti, kdaj lahko sploh govorimo o dejanski duševni motnji. O OKM govorimo takrat, kadar se obsesije in kompulzije pojavljajo tako pogosto in intenzivno, da ovirajo človekovo vsakodnevno delovanje. Razlika je v tem, da se lahko človek, ki je zgolj pretirano natančen, zadrži in upre neželenemu ravnanju, medtem ko človek z OKM, ki prisilnega ravnanja ne izpelje, doživlja zelo hudo tesnobo in notranji pritisk. Vsekakor pa mora kakršno koli dokončno diagnozo potrditi zdravnik, specialist psihiatrije. 

Zakaj se razvije OKM?

MIT: OKM povzročijo močna verska prepričanja.

Obredi so sestavni del številnih religij in nekateri ljudje, ki strogo sledijo tem obredom, se lahko počutijo neprijetno, če jih ne morejo izvajati. Toda globoka verska prepričanja ne povzročijo OKM, prav tako se verski obredi v mnogih pogledih razlikujejo od kompulzij. Na razvoj OKM vpliva mnogo dejavnikov. Najpogostejši so genetsko nagnjenje, nosečnost, stres ali drug travmatičen dogodek in pridružene duševne motnje. Na pojav OKM pri posamezniku ima lahko veliko vlogo prisotnost te motnje pri kateremu drugemu družinskemu članu ali partnerju. Obsesivno-kompulzivno motnjo pogosto spremljajo druge pridružene duševne motnje, kot so anksiozna motnja, depresivna motnja in zloraba psihoaktivnih snovi. 

Kako zdravimo OKM?

MIT: OKM je mogoče obvladovati z močno voljo ali pa sprostitvijo.

Zdravemu človeku se mogoče simptomi, povezani z OKM, zdijo nesmiselni in nepredstavljivi. Toda OKM ni osebnostna pomanjkljivost, temveč bolezen. Seveda tudi pri OKM obstajajo načini za obvladovanje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja. Kognitivno-vedenjska terapija (KVT) je ena izmed najpogosteje uporabljenih terapij pri zdravljenju OKM. S pomočjo KVT posameznik spozna svoje miselne vzorce in razvije nove, bolj zdrave načine obvladovanja obsesivnih misli in kompulzivnih dejanj. Poleg tega lahko zdravila, kot so selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI), pomagajo zmanjšati intenzivnost obsesij in kompulzij.

Pomembno je, da posamezniki, ki trpijo zaradi OKM, poiščejo strokovno pomoč. Zdravljenje lahko pomaga pri obvladovanju simptomov in izboljšanju kakovosti življenja, pri tem pa je podpora družine, prijateljev in celotne skupnosti ključnega pomena.

OKM je resna motnja, ki lahko močno vpliva na vsakdanje življenje posameznika. Z ozaveščanjem in dostopnostjo do učinkovitega zdravljenja lahko ustvarimo okolje, kjer se ljudje z OKM počutijo podprte in sposobne živeti polno življenje.