Ob pogledu na iztekajoče se leto 2018 smo lahko vsi, ki delujemo na področju mladinskega dela in mladinske politike, zadovoljni, saj se je razvoj prilagajal neusmiljeni hitrosti časa in spremembam, ki nas na tej poti dohitevajo. Včasih se celo zazdi, da ni časa za poglobljen razmislek in trenutek miru, ko bi se vsi skupaj ustavili in vprašali, ali je smer prava, ali bi bilo bolje še malo počakati in urediti stvari drugače. Pa vendar, osredotočenost na kvaliteto mladinskega dela je bilo in bo ostalo os, okoli katere se vrti naše delo. V letu, ki prihaja, bomo za razvoj mladinskih politik in mladinskega dela intenzivneje izkoristili tudi Svet Vlade RS za mladino, ki bo postal stičišče predstavnikov mladih in ministrov, kar bo predstavljalo najvišjo možno raven dialoga med odločevalci in mladimi.

Na Uradu RS za mladino smo ponosni na organizacije v mladinskem sektorju, ki nam v teh prizadevanjih stojijo ob strani, oz. so celo ključne pri naslavljanju tega izziva. Številne dobre prakse iz mladinskega sektorja nas navdajajo z optimizmom, da nas “izvajalke” v marsičem celo presegajo in prehitevajo. A kar je za vse nas najpomembneje – razvoj novih praks, uvajanje digitalnega mladinskega dela, uspešno črpanje evropskih sredstev in izvajanje nacionalne poklicne kvalifikacije mladinski delavec – vse to in še marsikaj je bilo na urniku mladinskega sektorja in nas bo bogatilo in spremljalo tudi v letu 2019. Ob vsem naštetetm je uradu v letu 2018 uspelo izpeljati tudi projekt, s katerim smo se razširili iz polja mladinskega sektorja in se približali vsem mladim v Sloveniji s portalom www.mlad.si. Ta ostaja ena od prioritet delovanja tudi v prihajajočem letu s prizadevanjem, da bo še intenzivneje povezal mlade v Sloveniji, tako tiste, ki aktivno delujete preko nevladnih organizacij, kot tiste radovedne, ki nas želite zgolj spremljati in se informirati. Kajti mladi bodo lahko participirali in se aktivno vključevali v družbo toliko bolj, kolikor bolj bodo informirani o zadevah, ki so za vse nas ključnega pomena.

In za konec, naj izpostavimo še aktualno javno debato o svobodi govora in sovražnem govoru, ki je še kako prisotna tudi med mladimi, četudi si morda pred tem marsikdo zatiska oči. Prisotnost sovražne nastrojenosti proti migrantom, proti manjšinam, proti drugače mislečim je nekaj, kar tako ali drugače doleti tudi mlade. Na srečo ali na žalost veliko bolj v vlogi »spremljevalcev«, kakor tistih, ki na tak način javno delujejo in pišejo ali govorijo. Danes so telefone in pisma nadomestila družbena omrežja, ki so mladim lahko dostopna – verbalni napadi pa so nekaj, česar bi se morali odrasli izogibati prav zaradi mladih, ki jih odrasli vzgajajo in so mladim za vzor. Mladi pa bi morali biti postavljeni v center dogajanja kot nosilci sprememb, saj so bolj rahločutni za globalne spremembe in dogajanja, kar jim omogočajo tudi socialna omrežja, ki jih povezujejo. V tem smislu računamo na mlade, pripravljene tudi na prevzemanje odgovornosti in za komuniciranje brez nasilnih sporočil, ter ustvarjanje dejanj, ki povezujejo, in ne razdvajajo.

Na Uradu RS za mladino bomo zato v letu, ki prihaja, več pozornosti posvetili odzivom mladih, ki jih vidimo kot gonilo sprememb v družbi. Mladi lahko s svojimi dejanji bistveno prispevajo k spremembam na bolje, k mirnemu sožitju vseh, še posebej tistih, ki imajo za takšno življenje manj priložnosti.

In za zaključek še praznična misel v.d. direktorja Urada RS za mladino Tina Kampla: “Ob pogledu na iztekajoče se leto bi se rad zahvalil vsem za sodelovanje in nesebičnost pri ustvarjanju boljšega okolja za mlade. V letu, ki je pred nami, želim vsem čim več volje, vztrajnosti in energije pri vašem delu in ustvarjanju boljše prihodnosti vseh nas. Ne pozabimo, da je skrivnost za doseganje nemogočega skrita v dobrih odnosih in medsebojnem sodelovanju.“