Kdo sploh so mlade družine, zakaj so vse manj »mlade« in zakaj vprašanje »A ti pa še nimaš otrok?« nikakor ni na mestu.

Vprašanje, s katerim se mladi pari najpogosteje srečajo, je gotovo »Še nič ne planirata?,« pri čemer velja izpostaviti, da vprašanje ni le neprimerno, saj drega v intimno odločitev posameznikov, temveč je v luči trendov zadnjih desetletij tudi nekoliko odvečno.

Tako pridemo do paradoksa, ki ga skriva naslov – mlade, družine, ki so v resnici vse manj mlade. Mlade družine so seveda še vedno mlade, toda mladih družin je vse manj, partnerji pa zaradi številnih dejavnikov svoje družine oblikujejo mnogo kasneje, ko po definiciji niso več »mladi posamezniki«.

Odloženo starševstvo – kaj je to?

Na Zahodu smo namreč v zadnjih desetletjih priča posebnemu pojavu – odloženemu starševstvu – kar pomeni, da se mladi pari za ustvarjanje družine zaradi študija, iskanja dela, ustvarjanja kariere, iskanja stanovanja in drugih dejavnikov odločajo kasneje.

Kot je namreč z anketiranjem številnih mladih ugotavljala vseslovenska raziskava Mladina 2020, si mladi želijo pred rojstvom otroka zagotoviti predvsem finančno stabilnost, rešiti stanovanjski problem in uresničiti lastne predstave o družinskem življenju. Tako pogosto zadovoljivo situacijo dosežejo šele, ko po definiciji ne sodijo več med mlade.

Kaj pravijo številke? Statistični urad Republike Slovenije ugotavlja, da so ženske v zadnjih štirih letih v povprečju rodile pri starosti 31,1 leta, v letu 2022 pa so bile ženske, ki so rodile prvič, v povprečju stare 29,6 let, materam v starosti 26-32 let pa se rodi tudi največ otrok.

Mlade družine so in v Sloveniji imajo posebno mesto

Kar nas privede k naslednji ugotovitvi – čeprav se številni mladi za ustvarjanje družine odločajo kasneje, pa v Sloveniji še vedno beležimo največ ustvarjenih družin prav v letih, ko mladi stopajo v odraslo dobo.

Prav zato imajo mlade družine v Sloveniji prav posebno mesto, poseben prostor pa jim namenja tudi portal mlad.si, kjer so zbrane številne ključne informacije za mlade družine, objavljajo pa se tudi sveže novice, dogodki in projekti, še posebej namenjeni mladim družinam.

Pravice ob rojstvu otroka 

Za zaposlene in samozaposlene starševski dopust, materinski dopust, očetovski dopust in starševski dopust z nadomestilom (iz zavarovanja za starševsko varstvo). Za študente, nezaposlene pa starševski dodatek. 

Informacije ob pomoči ob rojstvu otroka najdete na portalu eUprava  in na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti .

Kljub številnim pravicam, ki mladi družini ob rojstvu otroka pripadejo, pa velja izpostaviti, da lahko pri številnih dejavnikih, ki prispevajo k odlaganju starševstva, ključno vlogo odigra predvsem država , pri čemer se znova vrnemo na temo, o kateri smo dopisniki pisali že nekaj časa nazaj – stanovanjska problematika.

Sklep? Ne dopustimo, da je vso breme na ramenih (bodočih) staršev

Tudi tokrat svoje pisanje zaključujem s sklepom – čeprav trendi narekujejo odlaganje starševstva vse dokler partnerja ne ocenita, da njuna življenjska situacija dopušča odločitev za družino, pa mora biti cilj državne politike, da razbremeni bodoča starša, z ustreznimi rešitvami olajša njuno življenjsko situacijo in tako omogoči, da se (mlad) par za družino odloči, ko to želi in ne (šele), ko to zmore.

Vprašanje »A vidva pa še nimata otrok?,« pa ne bo nikdar na mestu.