Urad RS za mladino je pred dnevi izdal prvo znanstvena monografijo z naslovom Sočutni jezik med mladimi: Povezovanje vlade, znanosti, stroke in civilne družbe v iskanju odzivov na sovražni govor. Priročnik je skupni pregled prizadevanj na ravni države, uglednih znanstvenikov in strokovnjakov ter pobud in stališč civilne družbe oz. nevladnih organizacij. Med njimi je tudi portal mlad.si, ki bo sočutnemu jeziku posvetil marčevske vsebine.

O čem vse torej lahko beremo v Sočutnem jeziku med mladimi, katere poglede na tematiko lahko spoznamo in kaj kažejo konkretni podatki v povezavi s sovražnim jezikom?

Kako na sočutni oziroma sovražni govor gledajo nekateri avtorji iz publikacije?

»Zavedanje, da sogovornik lahko vidi stvari drugače kot mi, je temelj za gradnjo sočutnega komuniciranja. To pomeni, da namesto vsiljevanja svojega pogleda skušamo razumeti sogovornikovo stališče, s čimer se z njim povežemo na globlji ravni. Prav ta povezava nam pozneje omogoča pozitivni vpliv. Zavedati se namreč moramo, da uspešen pogovor ne temelji na prepričevanju, temveč na poslušanju in vodenju sogovornika k lastnim uvidom,«

je v svojem teksu zapisal Gašper Grobelšek.

Veronika Bajt je v svojem prispevku k priročniku zapisala:

»Pri širjenju sovražnega govora je problematično predvsem to, da ga za potrebe svoje politične agende pogosto uporabljajo nosilci politične moči. Politično delujoči, odločevalci, oblikovalci politik in mediji so pomembni generatorji javnega diskurza, zato imajo največjo javno odgovornost za posledice svojih dejanj.«

»Zavzemanje za pozitivni govor ne sme prerasti v zapovedovanje čezmerno pozitivnega mišljenja, ki bi dušilo kritiko in onemogočalo izmišljanje alternativnih prihodnosti (Collinson, 2012). Kajti ultimativna pravica mladih je, da dvomijo o nas in o sedanjosti,«

v svojem članku meni dr. Dejan Verčič.

Kako sovražni govor vpliva na duševno zdravje mladih?

Domen Kralj in Nuša Crnkovič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje sta v publikaciji izpostavila, da je stanje na področju duševnega zdravja pri mladih zaskbljujoče. Nanizala sta nekaj konkretnih podatkov drugih avtorjev in raziskav. V obdobju od leta 2008 do leta 2015 se je, denimo, število prvih obiskov mladih v Sloveniji zaradi duševnih in vedenjskih motenj izrazito povečalo – na primarni ravni za 26 %, na sekundarni pa za 70 %. O občutkih žalosti ali obupanosti poroča približno vsak tretji mladostnik (32,9 %), 16,6 % mladih pa je predlani resno razmišljalo o tem, da bi poskušalo narediti samomor. Malo več kot petina mladostnikov (22 %) dosega rezultate, ki nakazujejo na povišano verjetnost depresije, o občutkih osamljenosti pa je predlani poročalo 16,3 % mladostnikov.

Čeprav v Sloveniji sicer primanjkuje delež raziskav, v okviru katerih bi sistematično zbirali podatke o pojavnosti sovražnega govora med mladimi, sta avtorja sovražni govor povezala z duševnim zdravjem – posledice prvega na drugega so večplastne in resne. Sovražni govor neposredno prizadene posameznike, ki so njegova tarča, ter povzroča občutke tesnobe, depresije in izolacije. Poleg tega sovražni govor spodbuja širjenje nestrpnosti in diskriminacije v družbi, kar lahko vodi do povečane socialne napetosti in nasilja.

Mladi, ki so izpostavljeni sovražnemu govoru, lahko razvijejo negativno samopodobo in zmanjšano samozavest, kar vpliva na njihovo splošno počutje in duševno zdravje. Zato je ključnega pomena, da se sovražni govor prepozna, preprečuje in obravnava skozi izobraževalne programe ter podporne mehanizme, ki spodbujajo strpnost, empatijo in spoštovanje različnosti.

Spodbujati moramo sočutno uporabo družbenih omrežij med mladimi

Minea Rutar z oddelka za psihologijo mariborske filozofske fakultete se je v svojem tekstu osredotočila na konkretne primere in dobre prakse pri obravnavi sovražnega govora med mladimi. Predstavljene so različni projekti in pobude, ki so se izkazali za učinkovite pri spodbujanju strpnosti, empatije in medkulturnega dialoga.

Nekaj avtoričinih zaključkov:

• Ne osredotočajmo se toliko na vprašanje, ali in kako mladim prepovedati uporabo pametnih telefonov in spletnih družbenih omrežij oziroma jo zmanjšati, pač se osredotočimo na vprašanje, kako jih (tako mladi kot odrasli) pametno uporabljati.
• Kljub nekaterim skrb vzbujajočim poročilom o možni škodljivosti (pretirane) uporabe spletnih družbenih omrežij je tako ključno, da starši in učitelji manj očitajo mladim, da na napravah preživljajo preveč časa, ter jih bolj skušajo poslušati, razumeti in jim pomagati uporabljati nove medije na načine, ki bodo za njihovo blagostanje koristni.
• Pretirano osredotočanje na točno število minut, ki ga mladostnik preživi na pametnem telefonu, ali nadzorovanje vsebin, ki jim namenja čas na spletnih družbenih omrežjih, bo verjetneje vneslo nepotrebno napetost v odnos med mladostnikom in staršem ter zgrešilo bistvo mladostnikovih stisk, če se z njimi spoprijema, kot koristilo.

Zakaj so mladi ogroženi?

Na to vprašanje je v publikaciji med drugim odgovoril Zavod BOB. Zakaj to torej mladi ogroženi?

1. Ker jim digitalizacija in dostopnost omogočata, da so z uporabo pametnih telefonov in družbenih omrežij, kot so Instagram, TikTok in Snapchat, mladi bolj kot kadar koli prej izpostavljeni različnim oblikam komunikacije, vključno s sovražnim govorom, in to ves čas in kjer koli.
2. Ker je sovražni govor normaliziran! Mladi, ki so pogosto izpostavljeni sovražnim vsebinam, lahko postopoma razvijejo toleranco do takšnega jezika, kar vodi v njegovo normalizacijo. To zmanjšuje občutljivost do posledic sovražnega govora in povečuje verjetnost, da bodo tudi sami postali storilci.
3. Ker se specifične oblike sovražnega govora neprestano prilagajajo mladim in družbenim omrežjem. Novejše oblike sovražnega govora, kot je pošiljanje neželenih intimnih slik (nudes, njud), se pogosto uporabljajo za poniževanje in nadlegovanje. Takšne oblike zlorabe ne le kršijo osebno integriteto, temveč imajo lahko tudi trajne posledice za psihično zdravje žrtev.

Zakaj je po oceni Zavoda BOB mladinsko delo lahko del rešitve?

»Mladinsko delo lahko pomembno prispeva k blaženju posledic sovražnega govora in krepitvi duševnega zdravja mladih. Metodologije, ki temeljijo na vključevanju in izobraževanju, kot jih uporablja Zavod Bob, omogočajo mladim, da razvijejo kritično mišljenje in prepoznajo sovražni govor. Ustvarjanje varnih prostorov, kjer se mladi lahko odprto pogovarjajo o svojih izkušnjah, spodbuja občutek pripadnosti in podpore. Poleg tega vključevanje v skupnostne projekte in aktivnosti, kjer so sprejeta jasna pravila spoštljivega komuniciranja, mlade nauči, kako se učinkovito spoprijemati s konflikti in izražati svoje mnenje na konstruktiven način.«