Ta članek je nastal po navdihu enega izmed panelov konference “Vienna After Dark“, na kateri smo se DrogArtovci mudili med 14. In 16. 11. Mednarodna konferenca je bila s strani Vienna Club Commission organizirana prvič, rdečo nit pa je bila rejv kultura in nočno življenje. V treh dneh se je na Dunaju zvrstilo več kot 62 panelov, delavnic in ekskurzij, tematike pa so pokrivale vse in še več, kar si pod t. i. klub kulturo lahko zamišljamo. Govora je bilo o glasbi, kulturi, inkluzivnosti, denarju, politiki in, seveda, tudi o substancah. Več o programu je na tej povezavi.

Najprej naj ti predstavim izjemne govorce, ki so v polni dvorani delili svoje izkušnje. Ariel Palitz je bila prva ‘Nighlife Mayor’ New Yorka, ki je danes svetovalka političnim odločevalcem glede nočne in klubske kulture. Iz Berlina sta se ji pridružila Frederik Böhm, lastnik dveh znanih klubov in Karoline Lucks, lastnica kluba, DJ-ka, organizatorka in producentka. Iz Montreala v Kanadi je prispel Mathieu Grondin, nekdanji igralec in režiser, danes pa eden ključnih akterjev v dialogu s politiko in prvi ‘Night Mayor’ Ottawe. Mesto ‘deputy Mayor for Arts and Culture’ pa v Amsterdamu zaseda Sasha Ojeda Mendoza, oblikovalka politike in vodja ekipe Night life Municipalty.

Začela bom na severnoameriški celini, značilnost katere so strogi zapiralni časi za vse vrste objektov, od barov do klubov. Leta 2017 je Mathieu Grondin s sodelavci lokalni vladi predstavil idejo pilotnega projekta po vzoru evropskih državza izvedbo 24-ur trajajočega dogodka. Veliko nasprotovanj je prišlo iz vrst policije, reševalcev in gasilcev, ki so ob takšnem dogodku pričakovali veliko več dela in intervencij. Po večletnem dogovarjanju je prišlo do prve izvedbe celodnevnega partyja, ki je presegel vsa pričakovanja. Pritožb glede motnje javnega reda in miru je bilo manj od pričakovanega, če pa so že bile, so bile le okrog 11. ure zvečer. Tudi reševalci so imeli manj dela z nevarnimi medicinskimi stanji.

Z daljšim odpiralnim časom ni nevarnosti ‘rush hour’ učinka ob treh zjutraj, ko se vsem mudi, želijo čim hitreje popiti pijačo in nato po možnosti pod vplivom alkohola in morda tudi drugih substanc vsi naenkrat glasno zapustijo klub ter se odpravijo na nelegalne afterpartyje v nevarnejše predele mesta. Pozitivne učinke so opazili DJ-ji, bookerji in programerji. Za umetniško svobodo so imeli na voljo več kot le majhno časovno okno.

To, kar dela projekt izvedljiv in trajnosten, je, da se vsi klubi ne odločijo za isti obratovalni čas. Posledičnose zanimanje porazporedi na različna časovna okna in lokacije. Četudi so 24-urne licence na voljo, se ne bodo vsi ponudniki zanje odločili ali jih koristili na enak način. Projekt je požel odobravanje in navdušenje, tudi na političnem parketu in rezultiral v dveh miljonih vladnega financiranja za njegovo nadaljno izvajanje.

Sedaj pa se preselimo nazaj v Evropo, začeli bomo na Nizozemskem. V Amsterdamu so z izdajo 24-urnih licenc za obratovanje začeli leta 2017, leta 2022 so jih že izdali 17, tako klubom kot restavracijam. Licenca omogoča lastnikom, da prosto določajo obratovalni čas, glavni pobudnik ideje pa je bil ‘Nightlife mayor’, s ciljem povečevanja kulturne vrednosti. Pilotni (kar po domače pomeni poskusni) projekt v Amsterdamu traja že 10 let in je medtem večkrat prerasel status pilota, rezultati pa so bili bolj pozitivni od pričakovanj. Dogodki so bili strateško načrtovani z vseh vidikov, s poudarkom na izvajalcih in njihovem programu ter umetniški dodani vrednosti.

Ena izmed težav, s katero se je srečeval Amsterdam v majhnem mestem jedru, je glasna gruča ljudi, ki zjutraj zapusti klub. Da bi se izognili temu, so se lokacije dogodkov prestavile izven mesta, kar pa je vodilo do problemov s transportom. Nekaj neodobravanja je bilo tudi s strani nekaterih klubov, ki so zavračali idejo fleksibilnosti obratovanja, primarno zaradi predsodkov in strahu. Te ovire rešuje sam sistem dovoljenj, za katera morajo obrati zaprositi in izkazati skladnost z določenimi družbenimi, kulturnimi kriteriji.

Danes lahko rečemo, da je projekt več kot uspešen; pokazal je veliko dodano vrednost nočne kulture, kako močan ekonomski, kulturni, ideološki vpliv ima in da je ne smemo tretirati kot nekaj luksuznega, temveč kot nekaj nujno potrebnega.

Berlin na drugi strani nikoli ni poznal omejevanja odpiralnega časa in omejitev obratovanja, ki iz tega izhaja. Se pa zaveda svojega položaja in ugleda ter daje velik poudarek na zavestem planiranju. Frederik Böhm in Karoline Lucks sta izpostavila pomembnost ‘awarness’ ekip, ki v klubih v prvi vrsti skrbijo za dobrobit obiskovalcev, z opazovanjem in posredovanjem v primerih neprimernega vedenja in zdravstvenih stanj. Nekateri klubi se odločajo za izobraževanje svojih zaposlenih, od varnostnikov do osebja v strežbi, za prepoznavo neželenih situacij in interveniranje, če do njih pride. (Mimogrede, podobno želimo pri nas doseči s projektom NightArt).

Govorca sta se dotaknila tudi vseh izjemnih priložnosti za izvajalce, ki jim jih lahko nudita s tem, ko organizirata večdnevne dogodke. Priložnost lahko ponudita hkrati velikim svetovnim headlinerjem, kot tudi nadobudnim lokalnim DJ-jem, ki še nabirajo izkušnje. S tem veliko pripomoreta k širitvi scene in njeni kakovosti. Z organizacijskega vidika pa večdnevno obratovanje pomeni lažjo organizacijo, zagotovitev osebja, krašanje čakalnih vrst in manjši pritisk na mesto.

Na koncu se je rdeča nit debate vila okrog idej za izboljšanje nočnega življenja, deljenja dobrih praks in reševanju ovir s katerimi se različna mesta srečujejo. Zavedati se moramo, da prispeva nočno življenje mestu veliko, v zameno pa tudi veliko zahteva. Odgovornost mesta je, da poskrbi za varnost in ga podpira, politično in finančno. Za uresničitev našega skupnega cilja, izboljšati nočno življenje, kulturo in še naprej ustvarjati sprejemajočo skupnost, je v prvi vrsti pomemben dialog med vsemi akterji.

Te zanima še več o vsebinah, ki jih raziskujemo terenske_i delavke_ci DrogArt in Izberi sam ekipe? Najdeš jih na naših spletnih straneh, Instagram profilu @drogartekipa in @izberisamekipa ter Tiktok profilu Izberisam.

Avtorica: Laura Meško, prostovoljka Združenja DrogArt

naslovna fotografija: Hanna Fasching