V Centru eksperimentov Maribor so pred začetkom tradicionalne akcije za mlade Gremo gor za kile dol, ki jo organizirajo že 4. leto, izvedli intervju s študenti medicine iz Maribora, ki so organizirani v Društvu študentov medicine Maribor v okviru sekcije Šport za zdravje.

Mladi, bodoči zdravniki so predstavili svoja razmišljanja in nekaj smernic za ohranjanje zdravja. S tem želijo v spodbuditi mlade Mariborčane, da zaprejo računalnike, stopijo v naravo, se povzpnejo na okoliške prelepe hribe, naredijo nekaj zase in za svoje zdravje, pri tem pa še osvojijo praktično nagrado.

Zakaj se je dobro gibati?

Gibanje je zelo pomembna aktivnost vsakega človeka, tako rečeno prisotna od samega začetka človeškega razvoja, in je omogočila ljudem doseči stanje, v kakršnem smo danes. Po smernicah WHO in priporočilih zdravstvene stroke je za zdravo telo in duh nujna fizična dejavnost.

Telesna dejavnost zelo pozitivno vpliva na življenje posameznika. Dokazano je, da pomaga preprečevati pojavnost nevarnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, kapi, tip 2 sladkorne bolezni in raka, tudi do 30 %. Pri posameznikih, ki se redno ukvarjajo s fizično aktivnostjo, je dokazano, da izboljša miselne procese, učne sposobnosti in splošno počutje ter zmanjša pojavnost depresij in tesnobnosti.

Po priporočilih WHO za odrasle in starejše osebe (≥ 18 let) priporočajo najmanj 150–300 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti tedensko ali 75–150 minut visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti tedensko (lahko tudi kombinacija obeh). Za otroke in mladostnike (< 18 let) pa 60 minut zmerne do visoke aerobne telesne dejavnosti dnevno. Ob aerobni vadbi je za preprečevanje padcev in s tem povzročenih neželenih poškodb priporočeno izvajati dejavnosti, ki krepijo kosti in mišice, predvsem pri ljudeh, ki so starejši od 65 let.

Izvajanje telesne dejavnosti ni nujno povezano samo z udeležbo v določenem športu. Lahko se izvaja v okviru prostočasnih, službenih aktivnosti, kot so hoja, kolesarjenje, pohodništvo, plezanje … Najbolj pereč negativen dejavnik, ki ga lahko opredelimo kot nasprotno gibanju, je sedenje. Po nekaterih študijah ljudje na dan v povprečju presedijo približno pet ur. Sedečega načina življenja je v naši družbi vedno več tako med mladimi zaradi novih načinov zabave in prebijanja prostega časa (računalniške igrice, Netflix, YouTube …) kot tudi pri odraslih (modernizacija delovnih mest, narava dela, vedno daljši delovniki …).

Pri WHO domnevajo, da bi lahko, če bi bilo prebivalstvo aktivnejše, letno globalno izognili 4–5 milijonom smrti in na tak način razbremenili zdravstveni sistem ter ponekod mogoče preprečili prezgoden razvoj kakšnega resnejšega obolenja.

Na koncu lahko zaključimo, da je gibanje izredno pomembno za vse ljudi. Na naše zdravje v primernih količinah deluje blagodejno, omogoča boljše počutje, zmanjšuje psihološke težave, pomaga ljudem pri spopadanju s stresom … Na tem mestu lahko celotno vsebino strnemo v kratek in skoraj vsem znan pregovor zdrav duh v zdravem telesu, ki v tem primeru še kako drži.