V torek, 21. 11. 2023 je v Narodnem domu Maribor na pobudo in ob podpori Urada RS za mladino potekal Nacionalni posvet mladinskega sektorja, ki sta ga organizirali Mreža MaMa in Mladinski kulturni center Maribor. Udeleženci – predstavniki organizacij v mladinskem sektorju so se letos osredotočali na Strateški načrt Evropske agende mladinskega dela.

Zbrane je na začetku nagovorila mag. Tina Kosi, direktorica Urada RS za mladino. Kot uvod v temo dneva je poudarila pomen strateškega načrta in Evropske agende za mladinsko delo za razvoj mladinskega dela v Evropi in kot priložnost za izmenjavo dobrih praks, sodelovanje med različnimi deležniki in spodbujanje inovativnih idej.

“Evropska agenda za mladinsko delo je bila sprejeta leta 2020 kot odziv na izzive s katerimi se soočajo mladi in mladinski sektor v Evropi, kot so prekarnost, socialna izključenost, diskriminacija, nizka raven politične participacije, v zadnjem obdobju pa še s posledicami pandemije, vojno v Ukrajini, katastrofalnimi razmerami v Gazi, klimatskimi spremembami … Vse to negativno vpliva na duševno zdravje mladih, zato je mladinsko delo v takšnih razmerah izjemnega pomena.“

mag. Tina Kosi, direktorica Urada RS za mladino

Sledil je nagovor Aleksandra Saše Arsenoviča, župana Mestne občine Maribor, ki je poudaril pomen mladinskega sektorja v lokalnih okoljih. “Želim si, da bi danes prispevali k temu, da bi vsak mlad v Sloveniji svoj potencial lahko izkoristil v svojem domačem okolju.” Uvodne nagovore je zaključila Marja Guček, direktorica MKC Maribor: “Mogoče je čas za naslednji korak, kjer ne bodo pomembni številni kazalniki, ki ne povedo veliko, ampak pozitivne zgodbe mladih, ki jih piše mladinsko delo.”

Kristian Koželj je v svojem inspirativnem govoru, ki je sledil nagovorom, odgovoril na vprašanje zakaj mlade uvajati v umetnost. Poudaril je da mladi z umetniškim udejstvovanjem vstopi v proces, prostor iskanja rešitev, ki predstavlja simulacijo realnega življenja v varnem okolju. V umetnosti, specifično v gledališču, kjer poteka skupno iskanje odnosov na različnih nivojih, vzgaja mlade v empatijo, v poslušanje drug drugega, v iskanje skupnega jezika, iskanje skupnega pozitivnega izhoda iz potencialno nevarnih situacij brez uporabe sovražnega govora.

Udeleženci so se v interaktivnem kvizu, ki ga je pripravila Nacionalna agencija MOVIT, predstavila pa Meta Brečić-Ločičnik, lahko še podrobneje spoznali s Programi Erasmus+: Mladina in ESE ter tem, kako lahko programa prispevata in podpirata mladinski sektor pri razvoju mladinskega dela. Direktor Nacionalne agencije Movit, Uroš Skrinar, pa je ob tem poudaril, da bo v prihodnjih letih na programih Erasmus+ še več sredstev in zbrane povabil k prijavi projektov in gradnji kvalitetnih partnerstev.

Priložnost za razpravo in povezovanje

Na podlagi pogovora z mag. Kosi, v katerem je naslovila dosežke Urada RS za mladino preteklega leta, usmeritve in vizijo urada za leto 2024, je sledila razprava po skupinah. Udeleženci so glede na predstavljene aktivnosti urada in glede na Strateški načrt za izvajanje Evropske agende o mladinskem delu v Sloveniji razpravljali v petih skupinah:

• postavitev okvirja za usposabljanje na področju mladinskega dela,
• digitalno spremljanje in beleženje mladinskega dela,
• prepoznavnost in priznavanje mladinskega dela,
• medsektorsko sodelovanje in povezovanje,
• vloga mladinskega sektorja v kriznih situacijah.

Na področju postavitev okvirja za usposabljanje na področju mladinskega dela so udeleženci izpostavili predvsem postavitev okvirja in smernic za kakovostno mladinsko delo ter umeščanje mladinskega dela v širši družbeni kontekst. Skupina za digitalno spremljanje in beleženje mladinskega dela je med drugim opozorila tudi na potrebo po prenosljivosti beleženja v ključne kompetence, ki jih mladi lahko predstavijo delodajalcem. Pri prepoznavnosti in priznavanju mladinskega dela so poudarili pomen razumevanja različnih ciljnih skupin in primernosti komuniciranja ter vključevanje mladih v ustvarjanje vsebin za boljše razumevanje njihovih potreb. Prav tako so vlogo mladih poudarili v skupini medsektorsko sodelovanje in povezovanje, saj naj sodelovanja in partnerstva izhajajo iz potreb mladih. Udeleženci, ki so naslovili vlogo mladinskega sektorja v kriznih situacijah, pa so izpostavili, da mladinski sektor v kriznih situacijah prevzema vlogo organizirane pomoči. Potrebno je, da se to mladinskemu sektorju priznava in se to tudi promovira, saj imajo občutek, da so v medijih predvsem izpostavljene ostale organizacije.

Dialog z ministrom za vzgojo in izobraževanje dr. Darjem Feldo

Zaključni sklop posveta se je začel z dialogom z ministrom za vzgojo in izobraževanje, dr. Darjem Feldo. V dialogu je naslovil sistemske možnosti za ureditev zagotavljanja kakovosti mladinskega dela, komuniciranje in dvig prepoznavnosti ter s tem priznavanja mladinskega dela, povišanje sredstev na javnem pozivu za redno delovanje in zaposlovanje v mladinskem sektorju in povezovanje formalnega in neformalnega sektorja pri delu z mladimi in za mlade. Priložnost za postavljanje vprašanj so dobili tudi udeleženci.

Podelitev državnih priznanj v mladinskem sektorju v letu 2023

Nacionalni posvet mladinskega sektorja se je zaključil s podelitvijo državnih priznanj za izjemne dosežke v mladinskem sektorju za leto 2023, s katerim smo se zahvalili kolegicam in kolegom, ki s prizadevnim delom krepijo mladinski sektor in povečujejo učinke mladinskega dela v lokalnih okoljih in širše.

Podeljena so bila tri državna priznanja v dveh kategorijah.

Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja prejme Mladinski center Dravinjske doline. Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja letos prejme tudi Društvo za kulturo in izobraževanje IMPRO. Podeljeno pa je bilo tudi najbolj imenitno državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju, in sicer državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju. Prejme ga Janez Škulj. Vsem prejemnikom iskreno čestitamo!