V sredo, 25. novembra, je potekal Nacionalni spletni posvet mladinskega sektorja 2020, ki je povezal mladinske delavce in voditelje, predstavnike mladinskih organizacij in organizacij za mlade ter vse druge, ki soustvarjate in sooblikujete področja, politike in programe za mlade. Letošnji nacionalni posvet je prvič potekal v virtualni obliki v soorganizaciji Urada RS za mladino in Mladinskega sveta Slovenije, namenjen pa je tematiki Prostor in participacija za vse.

Uvodoma je udeležence nagovorila Anja Fortuna, predsednica Mladinskega sveta Slovenije: “9. cilj “Prostor in participacija za vse” v okviru Strategije EU za mlade predvsem poudarja krepitev prostora za mlade na vseh področjih družbe. To moramo na ravni celotnega sektorja še posebej upoštevati v trenutnem obdobju, v katerem zaznavamo vedno manjši interes mladih za participacijo. Sama že nekaj časa spremljam delovanje mladinskega sektorja, ki je glede na pogoje, v katerih dela, izjemno uspešen. Brez srčnosti in požrtvovalnosti vseh vas sektor ne bi bil takšen, kot je.” 

Na nacionalnem posvetu je zbrane pozdravila tudi direktorica Urada RS za mladino, mag. Dolores Kores: “Na Uradu za mladino se zavedamo, da je mladinski sektor ena izmed naših največjih prioritet in naša odgovornost je, da ta sektor neprestano krepimo, tudi na ta način, da ga vključujemo, sodelujemo s sektorjem in da skušamo skupaj z vami naslavljati aktualne izzive.” Direktorica je v uvodnem nagovoru najavila tudi kampanjo “Zdrav pozdrav – mladi ukrepajmo”, ki opozarja na to, da mladi že prispevajo k reševanju trenutne situacije v družbi in da še zdaleč niso apatični do družbenega dogajanja. 

V nadaljevanju posveta je potekal pogovor z direktorico Urada RS za mladino o stanju in prihodnosti mladinskega sektorja. Direktorica se je tekom pogovora dotaknila najrazličnejših tem, povezanih tako z mladinskim sektorjem kot tudi z izzivi, s katerimi se srečujejo mladi. Med drugim je izpostavila problematiko prekarnosti in zaposlovanja, na drugi strani pa tudi duševno zdravje mladih in digitalno mladinsko delo. Tovrstne teme se kot prioritetne kažejo tudi v aktualni raziskavi Urada – Mladina 2020, katere rezultati bodo objavljeni v začetku prihodnjega leta. V trenutni situaciji nismo mogli mimo vprašanja, kakšne posledice je epidemija prinesla za mladinski sektor. Koresova izpostavlja, da “je epidemija povzročila težave na vseh ravneh življenja, izrazito prizadet pa je tudi mladinski sektor. To morda ni vidno na prvi pogled, saj se je mladinski sektor na razmere zelo hitro prilagodil s svojo fleksibilnostjo.” Nedavno je izšel zbornik Zgodbe o uspehu – mladinski sektor v šolah, prva publikacija, ki govori o povezavi formalnega in neformalnega sektorja, kar na Uradu prepoznavajo kot izrazito pomembno področje delovanja mladinskega sektorja. Pogovor je tekel tudi o prihajajočem predsedovanju Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021, v okviru katerega se bo Urad trudil v največji meri vključevati tudi mladinski sektor. Za konec smo spregovorili o 30. obletnici delovanja, ki jo Urad za mladino praznuje v prihodnjem letu. “Ko se ozremo nazaj v preteklost šele lahko vidimo, da smo v tem obdobju naredili velike korake, številne dosežke. Šele v tej primerjavi lahko vidimo, da je bil v marsikaterem pogledu narejen velik napredek.” je dodala direktorica Urada.

Tudi letos so bila v okviru posveta podeljena državna priznanja za izjemne dosežke v mladinskem sektorju za letošnje leto. Državno priznanje v mladinskem sektorju je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju mladinskega dela oziroma njegove popularizacije, prejmejo pa jih najzaslužnejši posamezniki, organizacije in projekti s področja mladinskega dela. Letos je priznanja podelila dr. Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, ki je ob tej priložnosti izrazila podporo in naklonjenost do vseh izstopajočih mladinskih praks, ki na svojstven način zaznamujejo prizadevanja mladinskega sektorja v letošnjem letu. Poudarila je, da je delo z mladimi in za mlade eno najbolj plemenitih. “Zapolnjuje vrzel v življenju mladih tam, kjer jih šola in družina ne moreta doseči. Vse to daje mladinskemu delu nezanemarljivo dodano vrednost in posebno poslanstvo.”

Podeljena so bila naslednja priznanja: 

• Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja – priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem obdobju je prejela Marijana Korotaj. 
• Državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem obdobju v mladinskem sektorju je prejela Mladinska mreža MaMa. 
• Državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju je prejela Zveza tabornikov Slovenije za spletni projekt Taborniška ropotarnica.

Čestitkam vsem prejemnikom nagrad se pridružuje tudi uredništvo mlad.si.

Sledil je posvetovalni del po metodi odprtega prostora, v okviru katere so udeleženci posveta v devetih tematskih skupinah oblikovali konkretne predloge za ključne izzive tematikah mladinskega sektorja, katerih predlagateljice so bile organizacije, ki se udeležujejo posveta: (1) Zaposlovanje mladih, (2) Financiranje mladinskih organizacij, (3) Pomoč pri delu v šolstvu, (4) Sodelovanje med nevladnim in javnim sektorjem, (5) Kompetence mladinskih delavcev in kompetenčni modeli mladinskih organizacij, (6) Večgeneracijsko proti gerontocidu, (7) Vloga kulture v mladinskem delu, (8) Paradoks vedno večje formalizacije neformalnega izobraževanja v mladinskem delu in (9) Državljanski prostori in prostori civilne družbe – predlogi za participacijo mladih.

V drugem delu dogodka je potekala predstavitev dela v skupinah in predlogov predstavnikov mladinskega sektorja. Predlogi so se nanašali na različna vsebinska področja, od splošnih predlogov, da morajo mladinske organizacije postati relevantne sogovornice odločevalcev, do potrebe po vzpostavljanju dolgotrajnejših in stabilnejših oblik zaposlitev v mladinskem sektorju ter povišanje sredstev v okviru integralnega proračuna. Predlogi so se nanašali tudi na povezovanje mladinskega dela s formalnim izobraževanjem, vrednotenje mladinskega dela ter kompetenčne modele v mladinskem delu in profesionalizacijo. Dotaknili smo se tudi dveh nekoliko bolj specifičnih tem, kot sta kultura kot ključni element mladinskega dela in vključevanje medgeneracijskega povezovanja v delovanje mladinskega sektorja. Kot pereč problem v mladinskem sektorju je bila izpostavljena prevelika formalizacija in birokratizacija, saj mladinski delavci po besedah udeležencev kar 40% svojega delovnega časa porabijo za administracijo. V zvezi s tem je bil izpostavljen predlog za merjenje učinkov mladinskega dela na podlagi kvalitativnih in ne samo kvantitativnih kazalnikov. Velik izziv v tem trenutku je tudi participacija mladih. Udeleženci v zvezi s tem predlagajo vzpostavitev dvosmerne komunikacije z mladimi, ki vodi tudi v dojemanje mladih kot enakovrednih členov družbe. Vsi predlogi, ki so bili oblikovani skozi današnji posvet bodo s strani organizatorjev zbrani v skupnem dokumentu in posredovani odločevalcem.

Zaključke posveta in predstavitev predlogov pa so imeli predstavniki mladinskega sektorja že na posvetu možnost predstaviti ministrici dr. Simoni Kustec. Ministrica je v daljšem nagovoru današnji dogodek opredelila kot najpomembnejši dogodek za mladinski sektor, saj “predstavlja priložnost, da se predstavniki Vlade srečamo s predstavniki mladinskega sektorja in vzpostavimo dialog, ki omogoča razpravo o trenutnih razmerah v sektorju in izzivih, ki so pred nami.” Udeležencem posveta se je zahvalila za konkretne predloge in se zavezala, da se bo z njimi seznanila ter v prihodnje v skladu s temi predlogi tudi načrtovala aktivnosti v njeni pristojnosti. “Zavedam se, da je to obdobje za vas izjemno zahtevno in težko in da vam je potrebno v tej luči pozorno prisluhniti. Naša skupna naloga in odgovornost, ki jo prevzemamo na ravni Vlade in Urada za mladino, je to, da smo konstruktivni partner v dialogu in pri iskanju boljših rešitev in razmer za vaš nadaljnji razvoj.”

Posvet sta zaključili Anja Fortuna, ki se je predstavnikom mladinskega sektorja ob zaključku mandata predsednice Mladinskega sveta Slovenije zahvalila za sodelovanje in vse uspešne zgodbe, ki so jih skupaj ustvarili v zadnjih dveh letih, ter mag. Dolores Kores, ki je z zaključnimi besedami sklenila letošnji posvet: “Dobro je slišati, kakšno je stanje v mladinskem sektorju, s kakšnimi izzivi in težavami se sooča. Zaključki z današnjega posveta, ki je že sam po sebi oblika participacije, bodo naše vodilo za delo v prihodnje.”

Vir in foto: uredništvo mlad.si