Okoli 150 mladinskih delavcev in delavk se je v torek, 12. novembra, zbralo na Nacionalnem posvetu mladinskega sektorja 2024, ki ga je letos gostilo Celje, in sicer v organizaciji Celjskega mladinskega centra in na pobudo Urada Republike Slovenije za mladino. Rdeča nit dogodka je v ospredje postavila mladinske delavce in delavke, in sicer v luči prepoznavanja in priznavanja mladinskega dela kot tudi skrbi za njihovo psihofizično stanje, kar so vsebinsko naslovili na predavanju in delavnici.

Uvodoma je zbrane nagovoril direktor Celjskega mladinskega centra Tadej Perčič, ki je dejal, da mladinsko delo zahteva neverjetno predanost in fleksibilnost, a prav tako nosi s sabo številne prepreke.

»Številne izmed teh preprek so tihe, a vztrajne. Izgorelost je pogosto nevidna, dokler se ne znajdemo pred njo sami. A poleg teh izzivov obstaja tudi bogata mreža podpore in možnosti za rast, ki nas navdihujejo, da vztrajamo. V tem procesu sem pridobil globoko spoštovanje do dela mladinskih delavcev, ki kljub oviram vztrajajo in tako prispevajo k rasti mladih,«

je poudaril Perčič.

Predstavnik Urada RS za mladino Andraž Zgonc je na posvetu dejal, da se naša družba ves čas spreminja, z njo pa tudi mladi. Nekateri izzivi ves čas ostajajo, prihajajo pa tudi drugi, na katere bo treba poiskati odgovor.  

Potrebe mladih, na katere mladinsko delo in mladinski delavci ter delavke lahko odgovarjajo, so vedno večje, vendar pa morajo temu slediti kapacitete, tako z vidika števila in kapacitet organizacij kot tudi podpore lokalnih skupnosti in sredstev, ki jih za mladinski sektor namenja državni proračun in drugi viri.

»Na Uradu RS za mladino bomo v prihodnjem letu svoje delo usmerili v uresničevanje evropske agende za mladinsko delo, pridobivanju raziskovalnih podatkov o stanju v mladinskem sektorju, izvajanju projektov na področju kohezijske politike ter sprejemu naslednje resolucije o nacionalnem programu za mladino,«

je dodal Zgonc.

Župan Mestne občine Celje Matija Kovač je izpostavil, da v Celju mladinsko delo jemljejo zelo resno, zelo ponosni so tudi na Celjski mladinski center. Mlade želijo angažirati pri iskanju odgovorov, ki so pomembni za skupno prihodnost in kvaliteto bivanja, da bi se dobro počutili. Med drugim v Celju uvajajo participativni proračun, pri tem pa bodo posebno pozornost namenili projektom mladim.

Direktorica Mreže MaMa mag. Maja Hostnik je na posvetu izpostavila pomen nacionalnih poklicnih kvalifikacij za mladinske delavce in delavke. Nacionalna poklicna kvalifikacija mladinski delavec, delavka je v sektorju javno priznana kvalifikacija, ki omogoča izkazovanje kompetenc in znanj ter veščin mladinskim delavcev in delavkam, ki jih pridobijo z mladinskim delom.

»Teh se še vedno premalo zavedamo in zato pozdravljam idejo, da se sedaj to izpostavi na letnem posvetu Urada RS za mladino, brez katerega ne bi imeli nacionalne poklicne kvalifikacije. Ob tem želim spodbuditi, da se mladinskim delavcem in delavkam omogoči pridobitev Nacionalne poklicne kvalifikacije, saj je to edina priložnost, da zasledujemo kakovostno mladinsko delo, gradimo skupno identiteto mladinskega dela in s tem posledično tudi krepimo priznavanje in prepoznavnost mladinskega dela,«

je poudarila Hostnik.

V mladinskem sektorju po njenih besedah včasih pozabimo na to in ne vidimo več, kako pomembno je naše delo. Letos je sicer nacionalno poklicno kvalifikacijo prejelo 15 novih mladinskih delavk in delavcev.

Skrb za psihofizično stanje mladinskih delavcev in delavk

Prvo vsebinsko predavanje dneva je naslovilo skrb za psihofizično stanje mladinskih delavcev in delavk. Urška Jež je izvedla predavanje o preprečevanju izgorelosti zaposlenih v mladinskem sektorju, kako ga prepoznati in predvsem kako ga nasloviti ter v drugem delu so nadaljevali z delavnico Sare Šabec o vplivu notranjih ukazov in medosebnih odnosov na izgorelost.

Podelitev državnih priznanj v mladinskem sektorju

Sledila je podelitev državnih priznanj v mladinskem sektorju, pred katero je zbrane nagovoril minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj in v svojem govoru izpostavil, da mu je v veliko veselje, da je lahko izrazil svojo podporo in naklonjenost mladinskemu delu. Posvet je po njegovih besedah priložnost za osvetlitev pomena mladinskega dela v času odraščanja sodobne mladine. »V mladinske sektorju se s pomočjo Urada RS za mladino ukvarjate s široko paleto praks, samo vaše delo je navdihujoče,« je dejal. Mladinsko delo je danes mnogo več kot spodbujanje participacije, je tudi socialno vključevanje mladih v življenje, skrb za mlade v stiskah, medgeneracijsko sodelovanje, ki vpliva na rast in razvoj vsakega posameznika v procesu neformalnega učenja, je še dodal minister.

Državna priznanja sta prejela: Priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja je prejel Mladinsko kulturni center Maribor ter državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju je prejel Jože Gornik.

»Dajmo mladim čim prej priložnost, da prevzamejo projekte in začnejo delati. In to je naša naloga kot mentorjev, da jim odpremo vrata in omogočimo preskok,«

je dejal Gornik.

Popoldanski del posveta je bil namenjen prepoznavanju mladinskega dela, zato je potekala Tržnica dobrih praks mladinskega dela, na kateri je 21 mladinskih organizacij predstavljalo svoje programe ali projekte. Udeleženci in udeleženke  so imeli čas se neformalno družiti in učiti od stanovskih kolegov in kolegic. Na ta način so lahko tudi pridobili ideje, kako podobne programe in projekte implementirati v lastnih lokalnih okoljih.