Na Mreži MaMa, mreži 56 mladinskih centrov v Sloveniji, smo v letu 2024 ponovno začeli s skrbniškimi obiski članic, kjer se z vodji in direktorji mladinskih centrov ter mladinskimi delavkami in delavci pogovarjamo o delovanju mladinskega centra, njegovi lokalni realnosti in podpori Mreže MaMa.

Jesenke obiske smo otvorili z obiskom Javnega zavoda Sotočje Medvode in njihovega kluba Jedro, kjer redno vzdržujejo mrežo mednarodnih prostovoljcev evropske solidarnostne enote, se povezujejo z lokalno skupnostjo in so nepogrešljiv člen pri organizaciji kulturnih in športnih dogodkov, ki postajajo v mladinskih centrih vse bolj pomembni. Ob tej priložnosti objavljamo pogovor z Rokom Tomšičem, vodjo mladinskih programov.

Kako bi opisali vlogo Javnega zavoda Sotočje Medvode, oziroma mladinskega centra Kluba Jedro v lokalni skupnosti?

Javni zavod Sotočje Medvode je osrednja organizacija družbenih dejavnosti v Medvodah. Pokrivamo področje športa, turizma, kulture, mladine in socialno varstvenih storitev. To pomeni, da praktično ni dogodka oziroma prireditve v Medvodah, kjer Zavod ne bi bil vpleten pri organizaciji in izvedbi ali pa koprodukcijsko v smislu tehnične, vsebinske in/ali infrastrukturne podpore. Poleg tega na področju mladine Zavod tudi pripravlja razpisne dokumentacije za Občino Medvode kot so na primer lokalna strategija za mlade v Medvodah, anketa za lokalno strategijo, razpisno dokumentacijo za pridobitev certifikata Mladim prijazna občina, LAS razpisi in podobno. Zavod deluje tudi kot podporna organizacija lokalnim društvom iz področij ki jih pokrivamo, dobro pa sodelujemo tudi z ostalimi deležniki lokalne skupnosti kot so šole, vrtci, policija, Knjižnica Medvode, gasilci ipd.

Kakšne programe in aktivnosti ponujate za mlade iz Medvod in okolice?

Aktivnosti prilagajamo željam lokalne mladine. Na podlagi anket, ki jih izvajamo v sklopu strategije za mlade v Medvodah in imajo relativno dobro participacijo, lahko razberemo česa si mladi v Medvodah najbolj želijo. Poleg tega se veliko pogovarjamo na terenu z mladimi iz mladinskih društev, neformalnimi skupinami mladih in zainteresiranimi posamezniki, katerih mnenje se upošteva pri oblikovanju programa. Program mladinskega centra je torej široko zastavljen, od jezikovnih tečajev, joge, sejmov gramofonskih plošč, plesnih delavnic, dnevnih centrov po različnih krajevnih skupnostih, delavnic s področja duševnega zdravja, potopisnih predavanj, do šolskih plesov, študentskih zabav, fantazijskih večerov, glasbenih koncertov, kabarejev itd. V mladinskem centru redno izvajata aktivnosti tudi Klub medvoških študentov in KUD Amulet D20.

Kako se mladinski center povezuje z drugimi organizacijami, šolami in podjetji v Medvodah?

Na tem področju smo zelo uspešni. Sodelujemo z Iniciativo za duševno zdravje, ki v naših prostorih izvaja brezplačna izobraževanja in delavnice s področja duševnega zdravja, z društvom tabornikov Rod dveh rek Medvode skupaj izvajamo tabor Sotočje za medvoške otroke, s Klubom medvoških študentov organiziramo šolske plese, karaoke in študentske zabave ter karierni sejem, na vseh 4 šolah izvajamo brezplačne multimedijske delavnice za učence ter šolske plese za zadnjo triado, PGD Preska nam izvaja posamezne delavnice v sklopu počitniškega varstva, otroke in mlade vozimo na delavnice na različne lokalne kmetije, s KUD Amulet D20 izvajamo fantazijske tematske družabne večere, delavnice pri nas občasno izvaja tudi lokalno društvo za zaščito živali Reks in Mila, s podjetji smo sodelovali v sklopu podjetniške šole, ki smo jo organizirali v Jedru, kabareje organiziramo skupaj z Glam Squad Burlesque. Skratka mreženje z različnimi deležniki lokalne skupnosti je v našem primeru ključno za uspešno delo in prepoznavnost kvalitetnega delovanja mladinskega centra.

Kakšne skupne projekte ali dogodke ste že izvedli z lokalnimi partnerji?

Večino projektov sem izpostavil že pri prejšnjem vprašanju. Izpostavil bi še medgeneracijski projekt Prostofer, ki smo ga izvajali preko LAS razpisa na področju mladine, po dveh letih pa se je preselil na področje socialno varstvenih storitev. Partner sta bila Občina Medvode in Center starejših Deos Medvode. Omogočili smo brezplačne prevoze za starostnike do zdravstvenih institucij, trgovine, lekarne itd. Prevoze so izvajali (in jih še vedno) izključno prostovoljci, mi smo zagotovili tudi klicni center za uporabnike ter električni avto za opravljanje prevozov. Na ta projekt sem osebno ponosen, da smo ga uspeli pripeljati v Medvode.

 
Kako motivirate mlade, da se aktivno vključijo v aktivnosti mladinskega centra in se povezujejo v lokalni skupnosti?

Vedno težje, saj večine ne vodi več notranji vzgib po realizaciji nekega projekta, ampak predvsem želja po zaslužku. Sicer pa mladinski center začnejo spoznavati že kot otroci na počitniškem varstvu, potem se pri nas učijo organizirati šolske plese (zadnja triada). Kot srednješolce jih pogosto izgubimo, saj v Medvodah ni srednjih šol, se pa potem začnejo vračati kot študenti in začenjajo s sodelovanjem pri različnih projektih. Največkrat na področju varstva otrok, tehnične pomoči, neformalnega izobraževanja. V lokalni skupnosti na splošno so mladi precej vpeti predvsem v društvene dejavnosti, ki imajo predvsem v ruralnih predelih Medvod pomembno vlogo na področju aktivne participacije mladih. Ravno zato tudi mladinski center toliko sodeluje z različnimi društvi.

Kako poteka proces gostovanja ESE prostovoljcev in kakšen vpliv imajo na lokalno skupnost?

Tudi na tem področju smo zelo uspešni. Vse zasluge lahko pripišem sodelavcu Simonu Kršinarju, ki je zadolžen za področje mednarodnih projektov ESE. Naš multimedijski projekt z naslovom Point & Shoot (with local youth) je s strani MOVIT-a skoraj vsako leto izbran kot primer dobre prakse. Vsako leto gostimo 4 prostovoljce (2 fanta in 2 punci) iz različnih evropskih držav, za obdobje 10 mesecev. Za njih imamo najeto hišo v ruralnem okolju, kjer ima vsak svojo sobo, delijo si kuhinjo in kopalnico. V prvem obdobju projekta se od lokalnih strokovnjakov s področja videa in fotografije učijo osnov multimedijskih tehnik. V drugem obdobju izdelujejo videe in fotografije za lokalna društva in reportirajo naše dogodke. V tretjem delu projekta izvajajo foto in video delavnice po lokalnih osnovnih šolah. Svoje znanje torej prenesejo na lokalno mladino. V zadnjem delu pa realizirajo svoj osebni projekt s področja multimedije. Skozi celotni projekt snemajo in objavljajo vloge, ki jih na različnih družabnih omrežjih lahko spremlja lokalna mladina, njihovi sorodniki iz matičnih držav in širša javnost. Na TikToku ima njihov kanal velik doseg. Pogosto kdo od prostovoljcev ostane v Sloveniji in si najde službo na podlagi kompetenc, ki so jih pridobili na projektu.   

Kako vaši mladi udeleženci in prostovoljci iz tujine sodelujejo pri aktivnostih in projektih centra?

Torej kot sem opisal pri prejšnjem vprašanju. Prostovoljci se udeležujejo praktično vseh dogodkov, ki jih organiziramo mi kot glavni organizator ali v obliki koprodukcije. S tem spoznajo širšo lokalno skupnost. Sodelovanje prostovoljcev in lokalne mladine poteka predvsem na področju multimedijskih storitev, torej fotografiranja, snemanja videov, montaže, foto reportaže in podobno. V našem mladinskem centru organiziramo tudi spoznavni večer ESE, na katerega povabimo tudi ESE prostovoljce iz drugih krajev, da spoznajo naš mladinski center ter tudi oni predstavijo svoje projekte ter kulinariko.

Ali lahko delite kakšno zanimivo zgodbo ali izkušnjo mednarodnega prostovoljca?

Izpostavil bom izkušnjo z latvijsko prostovoljko Ausmo. Ausmo sva s Simonom izbrala za projekt pred 3 leti, imela je že kar nekaj izkušenj s fotografijo, med drugim je fotografirala paraolimpijske igre kot uradna fotografinja za latvijsko reprezentanco. Skozi projekt je pokazala veliko mero profesionalnosti in svoje znanje izpilila zlasti na področju gorske fotografije. V Sloveniji si je našla fanta in se odločila, da se bo sem tudi preselila. Na podlagi portfolia, ki je nastal v sklopu našega projekta, je Ausma hitro dobila službo pri priznanem slovenskem fotografu Cirilu Jazbecu. Z njo smo ostali v rednem stiku in kmalu sva jo s Simonom izbrala za mentorico v naših projektih ESE. Poleg tega ima danes svoje podjetje in sodeluje pri letalski družbi in na različnih multimedijskih projektih.

 
Kakšne cilje imate glede mednarodnega sodelovanja v prihodnje?

Cilji ostajajo enaki. Obdržati in še izboljšati nivo kvalitete projekta Point & Shoot. Do leta 2027 imamo veljavno akreditacijo, tako da koncepta ne bomo drastično spreminjali. Imamo tudi status podporne oziroma pošiljateljske organizacije. Želimo si, da bi torej čim več mladih iz Medvod v prihodnosti pristopilo k nam in se preko naše organizacije udeležili projektov ESE v tujini.