Mladinski svet Slovenije (MSS) je letos že šestnajstič razpisal natečaj za nagrado MSS za najboljše diplomsko in magistrsko delo s področja mladih za preteklo leto. Organizatorji natečaja so dobitnike nagrad in priznanj razglasili na zaključni podelitvi, ki je potekala v torek, 18. marca, ob 16. uri v veliki dvorani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje v Ljubljani. In na podelitvi nagrad najboljšim je bilo tudi uredništvo spletnega mesta mlad.si!

Na natečaj se je skupaj prijavilo 44 zaključnih del z vseh treh največjih univerz v Sloveniji, pa tudi nekaterih drugih visokošolskih zavodov. Prijave je obravnavala komisija, sestavljena iz predstavnic in predstavnikov Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Urada RS za mladino, Študentske organizacije Slovenije in Mladinskega sveta Slovenije.

Da je bila odločitev zahtevna in so zanjo potrebovali več kot en mesec, je pojasnila podpredsednica MSS za mladinsko delo in izobraževanje ter članica prej omenjene komisije Tanita Ćamdžić. Komisija je diplomska in magistrska dela ocenjevala glede na aktualnost, pronicljivost in uporabnost, torej na vsebino, pa tudi glede na njihovo akademsko kakovost in metodološko dovršenost. Ključno pa je bilo, na kakšen način dela naslavljajo problematike in izzive, s katerimi se mladi danes soočajo.

Sara Fras: “Ponosna sem, da sem nagrado prejela kot oseba s prvoosebno izkušnjo samomorilnosti in tudi kot socialna delavka”

Sara Fras iz Ljubljane je prejela nagrado MSS za najboljše diplomsko delo s področja mladih za delo z naslovom Kaj mi (ne) pomaga preživeti: vračanje k uporabniški perspektivi. Avtorica je diplomirala na ljubljanksi fakulteti za socialno delo pod mentorstvom dr. Mojce Urek.

»Ta nagrada je potrditev, da lahko tudi s temami, kot je samomorilnost, ki so žal v našem prostoru še vedno tabuizirane, nagovorimo javnost in opozorimo na to, kako pomembno je vedno znova pristopati individualno, osebno, človeško do prav vsakega posameznika, ki se znajde v stiski, torej tudi do posameznika, ki se sooča z akutno samomorilno krizo.  Ponosna sem, da sem prejela nagrado tako kot oseba s prvoosebno izkušnjo samomorilnosti in tudi kot socialna delavka,« je povedala nagrajenka Sara.

Dodala je še:

»Za raziskovanje potreb v akutni samomorilni krizi sem se odločila s težnjo po kontra-argumentiranju prepričanja družbe, da oseba v tem stanju ni zmožna izraziti, kaj potrebuje. Spodbuditi sem želela razmislek o tem, na kakšen način in kakšno pomoč lahko nudimo osebam v takšni stiski. Predvsem sem želela dati glas mladim ljudem, katerih izkustvena znanja so najpomembnejša za boljše razumevanje, sprejemanje in obravnavanje fenomena samomorilnosti. Vsekakor je pomembno, da širimo uporabniško raziskovanje na področju samomorilnosti in torej znanje pridobivamo s strani oseb, ki so to stisko doživele in jo tako najbolj poznajo – med njimi je tudi veliko mladih, ki jih je potrebno podpreti in jim dati moč, da spregovorijo o svojih izkušnjah ter gradijo novo strokovno znanje o tem, kako pomagati ljudem, ki se soočajo s samomorilnostjo ali kakršnokoli drugo duševno stisko.«

Najboljše magistrsko delo je lani napisala Vanesa Korže

Vanesa Korže iz Poljčan je prejela nagrado MSS za najboljše magistrsko delo s področja mladih za delo z naslovom Napovedniki nacionalizma in evroskepticizma med mladimi v Jugovzhodni Evropi – primerjalna analiza dvanajstih držav. Avtorica je magistirala na mariborski filozofski fakulteti pod mentorstvom dr. Mirana Lavriča, ki je bil tudi nedavno gost mesečnega intervjuja na mlad.si. Vanesino delo temelji na sekundarni analizi anketnih podatkov, ki so bili sicer zbrani v okviru mednarodnega projekta nemške fundacije FES o mladih v jugovzhodni Evropi. Obravnavala je povezanost določenih dejavnikov in stališč mladih z nacionalizmom in evroskepticizmom in pri tem prišla do nekaterih presenetljivih ugotovitev.

»Prejetje nagrade za najboljšo magistrsko delo s področja mladih mi neopisljivo ogromno pomeni. Nagrada namreč predstavlja uradno priznanje izredno velike količine truda, časa in predanosti, ki sem jih vložila v pisanje magistrske naloge. Nagrada mi prav tako predstavlja motivacijo za naprej, ko bom letos moje raziskovalno delo nadaljevala na doktorskem študiju,«

je povedala nagrajenka Vanesa.

Kaj bi glavni nagrajenki izpostavili iz svojih zaključnih del?

Vanesa pojasnjuje: »V moji magistrski nalogi se je med drugim pokazalo, da so nacionalistična stališča in evroskeptičnost mladih v veliki meri odvisna od retorike političnih elit, trenutne politično-ekonomske situacije v državi ter zaupanja mladih v politične institucije. Na tej podlagi si želim, da bomo mladi kritično spremljali politično dogajanje okoli sebe in v Evropski uniji ter gradili na našem poznavanju pripadnikov drugih etničnih, religijskih ali kulturnih skupin. Prav tako si želim, da bomo mladi v čim večji meri prakticirali aktivno državljanstvo, npr. v obliki udeleževanja volitev. Na ta način bomo lahko podprli politične akterje, ki bodo delovali v smeri vzpostavitve takšne nacionalne ureditve in Evrope v katerih si mladi želimo živeti.«

Sara pa pravi:

»Ključne ugotovitve moje raziskave so, da so ljudje v času akutne krize zmožni izraziti, kaj potrebujejo, želijo in enako, če ne celo bolj pomembno – česa nočejo, da se potrebe in želje različnih posameznikov med seboj pomembno razlikujejo in je zato pomembno tudi, da ponudimo ljudem v stiski različne oblike pomoči v skladu z njihovimi željami. Želim, da bi mlade, ki so morebiti se ali se še soočajo s samomorilnostjo ali drugo duševno krizo ta spoznanja spodbudila k vztrajnosti pri izražanju svojih potreb, ker sami svojo stisko in sebe najbolje poznajo ter jih opogumilo, da raziščejo različne možnosti
neformalne in formalne pomoči. Mlade, ki so se podali na pot pomagajočih poklicev, pa želim usmeriti k temu, da pri pomoči ljudem v stiski ne pozabijo, kako bistveno je izhajati iz človeka in njegove izkušnje ter mu ne ponujati standardiziranih rešitev.«

Kdo so dobitnice priznanj?

Mladinski svet Slovenije je ob tem podelil priznanje MSS še štirim diplomskim oz. magistrskim delom z različnimi aktualnimi tematikami s področja mladih, in sicer:

• Tini Goznik iz Lenarta za magistrsko delo Samomor v mladinski literaturi: analiza dejavnikov posnemovalnega vedenja (Filozofska fakulteta v Mariboru, mentorica: dr. Vita Poštuvan);
• Gaji Basaj iz Kranja za diplomsko delo z naslovom Vse svoje (stvari) nosim s seboj: Materialna kultura v kontekstu začasne selitve v Barcelono (Filozofska fakulteta v Ljubljani, mentor: dr. Klement Podnar);
• Veroniki Rogina iz Maribora za magistrsko delo z naslovom Mladi spadamo v mesto! Idejna zasnova stanovanj za mlade in revitalizacija na območju mestne četrti Magdalena v Mariboru (Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani, mentor: doc. Mitja Zorc);
• Lei Plut za diplomsko delo z naslovom Politična participacija mladih: vpliv imidža strank in posameznikove družbene participacije na udeležbo na volitvah (Fakulteta za družbene vede v Ljubljani, mentor: dr. Peter Simonič).

Zakaj je pomembno, da mladi raziskujejo teme s področja mladih?

Eva Kotnik, predsednica Mladinskega sveta Slovenije je na zaključni podelitvi nagrad in priznanj pojasnila, da na Mladinskem svetu Slovenije že vrsto let skrbno spremljajo položaj mladih v Sloveniji, saj je to temelj za njihovo zagovorniško delo in pogovore s predstavniki oblasti. Veseli jo, da se teme diplomskih in magistrskih del, ki so prispela v natečaj, vse bolj povezujejo s tistim, o čemer se govori tudi na političnem parketu, denimo duševno zdravje, bivanjska problematika, prekarnost in diitalizacija. S tem po njeni oceni mladi raziskovalci ne ostanejo le opazovalci, temveč aktivno odpirajo razprave in iščejo rešitve za izzive mladih.

»Pestrosti tem, ki jih nagrajujemo, ni mogoče spregledati. Od vprašanja politične participacije mladih in njihovih stališč, do raziskav o duševnem zdravju in vplivu digitalnih tehnologij – vsako delo, ki ga nagrajujemo, predstavlja ključni kamenček v mozaiku mladinskih politik. Resnično smo vam hvaležni za odločitev, da se boste v svojem zaključnem delu, tako ali drugače, ukvarjali z mladimi in s tem pomembno doprinesli k razvoju tega področja.«

Podelitve so se udeležili tudi dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, mag. Andrej Sotošek, državni sekretar z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in mag. Tina Kosi, direktorica Urada za mladino.

Vir: Mladinski svet Slovenije, mlad.si

Fotografije: Mladinski svet Slovenije