V današnjem svetu, kjer smo obdani s podobami popolnih teles in nenehnimi dietami, se vse več ljudi predvsem pa mladih sooča z motnjami hranjenja. To niso le modne muhe, ampak resna zdravstvena stanja, ki lahko vplivajo na telo in zavest. To tudi ni zgolj stvar volje, saj so motnje hranjenja pogosto povezane s čustvenimi stiskami, samopodobo in družbenimi pritiski. Ljudje pogosto razvijejo nezdrav odnos do hrane, telesne teže in lastne podobe, kar lahko vodi do nevarnih posledic. Čeprav se pojavljajo predvsem pri mladostnikih, lahko prizadenejo ljudi vseh starosti, spolov in ozadij. 

Število ljudi z diagnosticirano motnjo hranjenja je začelo znatno naraščati v drugi polovici 20. stoletja, še posebej od 1970-ih naprej, zaradi:  

• Povečane ozaveščenost in diagnostike – Zdravstveni delavci so začeli bolje prepoznavati in diagnosticirati motnje hranjenja. 

• Družbenih in medijskih vplivov – Nerealni ideali vitkosti, še posebej skozi modne revije, televizijo in socialna omrežja. 

• Sprememb v prehranskih navadah in življenjskem slogu – Povečan poudarek na dietah, hujšanju in telesni popolnosti. 

• Porasta stresa in duševnih težav – Anksioznost, depresija in pritiski sodobnega življenja. 

Kaj so motnje hranjenja? 

Motnje hranjenja so duševne motnje, pri katerih ima oseba nezdrav odnos do hrane, telesne teže in samopodobe. Sem spadajo: 

Anoreksija nervoze se pojavlja ob prehodu v adolescenco. Ker posamezniki niso zadovoljni s svojim videzom, se odločijo za kompulzivno izgubljanje kilogramov s pomočjo odvajal, bruhanja, pretirane telesne aktivnosti in izogibanja kalorične hrane. Ko pri tem uspejo, se počutijo bolje, a kmalu se jim zdi, da so znova pretežki, zato izgubijo še več kilogramov, dokler situacija ne uide izpod nadzora. 

Bulimija nervoze je motnja, ki se pojavi ob prehodu v odraslo dobo. Značilna so obdobja prenajedanja z visoko kalorično hrano, ki jim sledi bruhanje, stradanje ali pretirana telesna vadba. 

Kompulzivno prenajedanje se pojavi v zgodnjem ali srednjem odraslem obdobju. Oseba se prenajeda in čuti, da je izgubila nadzor nad lastnim hranjenjem. Prenajedanju pa ne sledijo vzorci odvajanja hrane kot pri bulimiji. Ni vedno povezano s fizično lakoto in lahko vodi do občutkov krivde ali sramu. 

Ortoreksija in bigoreksija spadata med novejši motnji hranjenja. Ortoreksija je značilnejša za žensko populacijo, in sicer je to patološka obsedenost z biološko čisto hrano, ki vodi do izrazitih prehrambenih omejitev. Bigoreksija pa se pogosteje pojavlja pri mladih moških in se kaže kot obsedenost s potrebo po mišičastem telesu. 

Znane osebe z motnjo hranjenja:

Motnje hranjenja ne izbirajo ne spola, ne starosti, ne socialnega sloja. Številni primeri dokazujejo, da se z njimi soočajo tudi mnoge znane osebnosti. Lily Collins, znana iz filma To the Bone, je v filmu upodobila dekle z anoreksijo, s katero se je tudi sama borila v preteklosti. Princesa Diana se je zaradi pritiska kraljevega življenja spopadala z bulimijo. Čeprav motnje hranjenja pogosto povezujemo z ženskami, poznamo tudi številne moške primere. Eden izmed njih je dirkač Formule 1 David Coulthard, ki je zaradi želje po ohranjanju nizke telesne teže za dirkanje zapadel v bulimijo. S podobnimi težavami se je v času največje slave glasbene skupine One Direction spopadal tudi njen član Zayn Malik. Občutil je izgubo nadzora nad svojim življenjem in hrana je postala edino področje, ki ga je lahko sam nadziral. Njihove zgodbe dokazujejo, da lahko motnje hranjenja prizadenejo vsakogar, ne glede na slavo ali uspeh. 

Motnje hranjenja VS. zdravo prehranjevanje: 

V današnji družbi nas od vsepovsod bombardirajo z nasveti o tem, kaj jesti, kako se prehranjevati in katere diete so najboljše. Mladi so še posebej izpostavljeni številnim nasvetom o zdravi prehrani in idealni telesni podobi na socialnih omrežjih, zato se jih veliko odloči za bolj zdravo prehrano, da bi izboljšali svoje počutje, imeli več energije ali dosegli določeno telesno težo. Toda zdrava prehrana lahko hitro postane preveč restriktivna in stroga. Začne se s štetjem kalorij in izločanjem kalorične hrane iz obrokov, a hitro lahko postane vir stresa in ne užitek. Takšen odnos do hrane lahko vodi do motnje hranjenja, kot sta anoreksija ali ortoreksija. 

Zdravljenje in iskanje pomoči: 

Skoraj vsak mladostnik pozna sošolca, prijatelja, sorodnika ali bližnjega znanca, ki se je ali se še spopada z motnjami hranjenja. Včasih znaki motenj hranjenja niso očitni, a nekateri pogosti simptomi vključujejo obsedenost s štetjem kalorij, izogibanje družbenim situacijam, ki vključujejo hrano, spremembe v prehranjevalnih navadah in celo življenjskem slogu. Če se sam, ali kdo od tvojih bližnjih sooča z motnjo hranjenja, je najpomembnejše, da si poiščeš pomoč. Prvi korak k okrevanju je lahko že sam pogovor s prijateljem, družinskim članom ali strokovnjakom, ki mu zaupaš. Motnja hranjenja ni znak šibkosti, ampak težava, ki se jo lahko premaga s pravo podporo in strokovno pomočjo. 

Motnja hranjenja je resna težava, ki lahko močno vpliva na zdravje in življenje posameznika. Pomembno je, da se o njih odkrito pogovarjamo, zavrnemo nerealne lepotne ideale in si medsebojno pomagamo. Vsako telo je edinstveno in vredno ljubezni – tudi tvoje.