Mladost je v maju odmevala v 34 krajih po Sloveniji in s seboj prinesla zavedanje o pomenu mladinskega dela za mlade, lokalno okolje in družbo kot celoto.

Mladinsko delo s svojo pestrostjo na terenu in praksi, v lokalnih okoljih mladim omogoča, da se sliši njihov glas ter da  pridobivajo nove izkušnje, znanja in kompetence. S pridobljenim gradijo tudi na svojem lastnem osebnostnem razvoju in tako prispevajo nazaj k razvoju okolja, v katerem delujejo. Na pozitivne učinke mladinskega dela je tako opozorila kampanja Odmev mladosti, ki je potekala v so organizaciji Urada RS za mladino, Mladinske mreža MaMa, Mladinskega sveta Slovenije in MOVIT, Nacionalne agencija EU programov Erasmus+ Mladina in Evropska solidarnostna enota.  

Odmev mladosti je nadaljevanje skupnih aktivnosti organizacij, ki delujejo na nacionalni ravni, ideja za predstavitev mladinskega dela pa je nastala v okviru izvajanja Strateškega načrta Evropske agende mladinskega dela v Sloveniji, ki v ospredje postavlja dva strateška cilja, in sicer dvig prepoznavnosti mladinskega dela in zagotavljanje kakovosti mladinskega dela.

»Številne raziskave namreč kažejo na to, da je mladinsko delo ključnega pomena pri razvoju mladega človeka, ker mu nudi varen prostor in nudi okolje, kjer lahko brez skrbi poskuša tisto, kar ga zanima na številnih področjih, ker mu omogoča mobilnost, da gre lahko prvič stran od primarne družine po Evropi, da si širi svoje meje spoznanj, doživi izkušnje in postane opolnomočen in aktiven član družbe.«

mag. Tina Kosi, v.d. direktorice Urada RS za mladino.

Da je aktivno udejstvovanje mladih v programih mladinskega dela najboljša preventiva pred različnimi negativnimi vplivi, s katerimi se srečujejo mladi je poudarja tudi Uroš Skrinar, direktor Movit, nacionalne agencije programov Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota. Nacionalna agencija Movit s programi Erasmus+ podpira mlade in prispeva k razvoju mladinskega dela.

»V letih 2021 in 2022 smo v Sloveniji za podpiranje projektov mladinskega dela in aktivnega udejstvovanja mladih namenili preko 12 milijonov evrov nepovratnih sredstev in podprli 282 projektov ter s tem 10.500 mladih, ki se v te projekte vključujejo.«

Uroš Skrinar, direktor Movit, nacionalne agencije programov Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota.

Poleg tega Movit skupaj z Uradom RS za mladino za zagotavljanje kakovosti in prepoznavnosti mladinskega dela predstavniki mladinskega sektorja sodelujejo z odločevalci na lokalni in nacionalni ravni, s čimer zagotavljajo medsektorsko usklajenih mladinskih politik. K temu prispeva tudi platforma Youth Wiki, evropska enciklopedija nacionalnih mladinskih politik v Evropski uniji.

»Pomembno je poudariti, da se mladinsko delo uresničuje tam, kjer so mladi, in pod njihovimi pogoji ter da temelji na njihovem prostovoljnem sodelovanju in zaupanju«, izpostavlja Eva Kotnik, predsednica Mladinskega sveta Slovenije. Ravno mladinske organizacije in organizacije za mlade so tiste, ki s svojim delovanjem udejanjajo načela mladinskega dela. Mladinske organizacije s svojim delom in skozi svoje programe vzgajajo generacije angažiranih in odgovornih posameznikov in s svojimi aktivnostmi izboljšujejo kvaliteto življenja v okoljih, v katerih delujejo, saj prinašajo nove ideje, krepijo medkulturno in medgeneracijsko solidarnost, dajejo pobude za spremembe in bogatijo ponudbo prostočasnih aktivnosti.

Med organizacije za mlade v Sloveniji spadajo tudi mladinski centri, varni prostori za mlade, ki v svoje aktivnosti in soustvarjanje programa vključujejo neorganizirano mladino. Mladinska mreža MaMa v svojo mrežo povezuje 55 mladinskih centrov, kjer mladinski delavci mladinsko delo v praksi skupaj z mladimi izvajajo vsak dan, pri tem naslavljajo aktualne izzive, s katerimi se mladi vsakodnevno srečujejo in se odzivajo na spremembe v družbi. Mag. Maja Hostnik, direktorica Mreže MaMa pojasnjuje:

»Mladinsko delo se odvija v mladinskih centrih vsak dan, saj so mladinski centri varni prostori za mlade, kjer mladi pridobivajo izkušnje za življenje, osebnostno rastejo in pridobivajo na samozavesti. Z razvojem digitalnega orodja za spremljanje mladinskega dela, merjenje učinkov in dvig kakovosti mladinskega dela bomo pridobili podatke s katerimi bomo redno spremljali naše delo in mladim ter drugim predstavili kaj in kako delamo.«

Samo podatek, da v neformalnih aktivnostih mladinskega dela vsako leto vključimo okoli 220.000 mladih starih od 15. do 29. let, od tega okoli 59.000 mladih z manj priložnostmi, nam pove, da mladi so aktivni in morajo biti slišani ter tako bodo prispevali k razvoju družbe. 

Mladi z mladinskim delom pridobijo izkušnje za življenje v praksi, spodbuja se njihova kreativnost, izboljšujejo jezikovne kompetence, bolj so vključeni v družbo in posledično pridobijo na samozavesti, kar so pokazale tudi aktivnosti, ki so na terenu potekale v sklopu Odmeva mladosti, ogledate si jih lahko v spodnjem videoposnetku.

Odmev mladosti se z majem zaključuje, programi mladinskega dela na terenu pa se nadaljujejo in v lokalni skupnosti še naprej širijo glas mladih. V petek, 2. junija, bo v Mladinskem centru Dravinjske doline potekala Žinkarna, skupnostna prostovoljska akcija mladih, na kateri bodo uredili okolico Slovenskih konjic.