Brezposelnosti med mladimi v Sloveniji je trenutno med najnižjimi v Evropski uniji, v Sloveniji namreč ni bilo še nikoli tako malo brezposelnih in tako veliko delovno aktivnih. Kljub temu pa so mladi, ki vstopajo na trg dela, v slabšem položaju kot ostali.

»Kaj je dostojno delo in kako je z dostojnim delom v mladinskem sektorju?« je dr. Vesna Milošević Zupančič predstavila mladinskim delavcem, zbranim na uvodnem posvetu projekta DD – Dostojno delo, ki je 30. 5. 2024 potekal v mladinskem centru Vič.

Izpostavila je, da so na trgu dela sicer tudi na področju mladih opazni koraki v pozitivno smer. Študentsko delo je danes urejeno bistveno drugačno kot nekoč. V zadnjih 15 letih je po obsegu ur upadlo za polovico, v povprečju mladi delajo 2,5 meseca na leto in s tem dobijo 2,5 meseca pokojninske dobe. Alarmantno pa je, da na začetku karierne poti prevladujejo pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Podatki kažejo, da je 73,3 odstotka zaposlenih pri prvi zaposlitvi dobilo pogodbo za določen čas. Opazen pa je tudi porast platformnega dela ali pa nereguliranega dela vplivnežev in vplivnic.

Dr. Milošević Zupančič je predstavila tudi zaključke svoje doktorske disertacije, v kateri je ugotavljala, da se mladi v stiku z mladinskimi delavci počutijo varne, saj imajo možnost izražanja in izražanja svojih misli. Pri tem vzpostavljajo stike, ki so ključni za njihovo življenje in kariero.

Kaj pa dostojno delo?

Sodelujoči na posvetu, med katerimi so prevladovali mladinski delavci, so na vprašanje, kaj je zanje dostojno delo, najpogosteje odgovorili, da je to pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Med odgovori so sledili pošteno plačilo, urejeno zavarovanje, plačan dopust in urejeni delovni odnosi.

Delo v mladinskem sektorju je način življenja, poslanstvo, pa tudi izčrpljujoče, je dodala Milošević Zupančič. Pogosta je kadrovska in finančna podhranjenost sektorja. Ena izmed najbolj izpostavljenih težav mladinskega sektorja je pomanjkanje stabilnega in dolgoročnega financiranja. Mnogi mladinski delavci kljub slabšim plačam in pogojem ostajajo v mladinskem sektorju, ker svoje delo čutijo kot poslanstvo.

Deljenje izkušenj v skupinah

Drugi del posveta je bil osredotočen na deljenje izkušenj mladinskih delavcev, ki so v skupinah identificirali glavne izzive na področju prekarnega dela, s katerimi se soočajo. Pri prekarnem delu je pogosta negotovost, naj si bo to dohodkovna ali zaposlitvena. Pri tem negotovost ni rezultat delavčeve svobodne izbire.

Strinjali so se, da je prekarnost pogosto prisotna v mladinskem sektorju. V mladinskem sektorju pogosto ne vedo, kaj bo čez tri mesece. Tudi pogodba za nedoločen čas po njihovih besedah »ne pomeni nič, če zmanjka sredstev iz projektov«. Sektor je namreč večkrat prisiljen v projektno delo, ki ne prinaša nujno dodane vrednosti.

Mladinski sektor je tudi zelo rizično okolje iz vidika izgorelosti, mladinski delavci pogosto v svojem delovnem okolju prepoznavajo tudi pritiske. Delo je medtem zanje dostojno z vidika notranjega zadovoljstva, ko delajo z mladimi in vidijo njihov napredek in učinek svojega dela. Ob tem pa mladinski delavci opažajo počasne premike, s katerimi iskreno naslavljajo prekarnost in na ta način poskrbijo, da bo šlo tudi mladinsko delo v smeri dostojnega dela.

Projekt “DD – Dostojno delo”

Konzorcij partnerjev projekta »DD – dostojno delo« sestavljajo Zavod Nefiks – vodilni konzorcijski partner, Mladinska mreža MaMa, Socialna akademija, Zavod PIP in Inštitut za mladinski politiko. Financiran je iz Javnega razpisa »Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih (JR MDPM)«.

Glavni cilji projekta, ki poteka od 1. 2. 2024 do 30. 9. 2026, so izvajanje programa usposabljanja za mladinske delavce s področja prekarnosti ter delavskih in socialnih pravic, informiranje mladih, organizacij v mladinskem sektorju in javnosti o problemu prekarnosti med mladimi. Projekt sofinancirata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus.

Namen programa je opolnomočenje in ozaveščanje mladinskih delavcev z znanji s področja prekarnosti. Mladinski delavci bodo pridobili specifična znanja s področja prekarnosti, da bodo v okviru izvajanja mladinskega dela lahko kvalitetno informirali mlade, krepili znanje in kompetence mladih z navedenega področja, med mladimi znali prepoznavati težave zaradi prekarnih oblik dela ter bodo mladim lahko zagotavljali tudi svetovalno pomoč in podporo pri soočanju s prekarnostjo. V usposabljanje bo vključenih 400 mladinskih delavcev iz vse Slovenije, od tega okvirno 53 % v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija (KRVS) in 47 % v kohezijski regiji Zahodna Slovenija (KRZS).

Strokovna sodelavka Janja Zalar (Mreža MaMa) je na posvetu predstavila tudi komunikacijsko kampanjo, s katero bodo konzorcijski partnerji komunicirali sporočila o prekarnem in dostojnem delu, in sicer pod sloganom Pravice niso pravljice. Slogan sporoča, da delavske pravice do dostojnega dela niso nekaj izmišljenega in nerealnega, ampak morajo obstajati v vseh oblikah dela, tudi atipičnih. Mladinski delavci so namreč nemalokrat podvrženi prekarnim oblikam dela, kot sta delo za določen oz. skrajšan delovni čas.