Na 11. regijskem posvetu za pripravo Resolucije o Nacionalnem programu za mladino, ki poteka v evropskem letu mladih, so se mladi s Koroške srečali s predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za kulturo, Urada RS za mladino in županom Občine Ravne na Koroškem.

Ravne na Koroškem, 30. septembra – Člani koroških mladinskih organizacij in mladi, ki želijo aktivno sodelovati pri snovanju prihodnosti svojih vrstnikov, so se na zadnji septembrski petek zbrali v klubu KompleKS na Ravnah na Koroškem in zagrizli v pripravo Resolucije o Nacionalnem programu za mladino. Urad RS za mladino namreč v evropskem letu mladih pripravlja nov krovni dokument, v katerem bodo izpostavljeni poglavitni izzivi mladih ter predlagani javno-politični ukrepi kot njihove rešitve. Ker je temeljno vodilo oblikovanja mladinskih politik »nič o mladih brez mladih,« dokument nastaja tudi z neposrednim vključevanjem mladih in ključnih deležnikov v mladinskem sektorju v proces sooblikovanja. V dialogu z odločevalci oblikujejo konkretne predloge in obenem spoznavajo ukrepe, ki so že v veljavi. Tako so se na Ravnah na Koroškem srečali z vodjo Sektorja za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Alešem Ojsterškom, svetovalcem ministrice za kulturo na Ministrstvu za kulturo Petrom Barošom, v. d. direktorice Urada RS za mladino mag. Tino Kosi ter županom Občine Ravne na Koroškem dr. Tomažem Roženom.

Mladi s Koroške so na področju okolja in trajnosti izpostavili pomen ozaveščana, ki naj kontinuirano poteka od predšolske vzgoje do odrasle dobe. Poudarili so, da lahko velik delež k zelenemu prehodu prispeva gospodarstvo. Izrazili so željo po okoljsko bolj odgovornih podjetjih, krožnem gospodarstvu in razvoju zelenih tehnologij. Pričakujejo obdavčevanje onesnaževalcev na eni strani ter subvencioniranje okolju prijaznih podjetij na drugi. V lokalnem okolju imajo potrebo po boljši informiranosti o ponudbi za mlade ter po prostorih za delovanje mladinskih organizacij. Opozorili so na vse bolj zahtevne bivanjske razmere mladih in pozvali »h gradnji stanovanj namesto trgovin.« Nanizali so ideje za izboljšanje stanovanjske politike, kot so povečanje fonda neprofitnih stanovanj, stanovanjske zadruge, progresivne najemnine javnih stanovanj, eksponentni davek na nepremičnine, tudi regulacija najemnin in cen nepremičnin. Izrazili so tudi potrebo po delovnih mestih z višjo dodano vrednostjo in nasploh bolj kakovostnih in varnih zaposlitvah. Priložnosti vidijo v reformi študentskega dela in uvedbi statusa delovno aktivnega dijaka ali študenta. Menijo tudi, da mladi potrebujejo davčno oziroma poslovno opismenjevanje ter bolj stimulativno podjetniško okolje. Na področju zdravja in dobrega počutja pa so poudarili nujo po destigmatizaciji duševnih stisk, preventivi pred kurativo ter ozaveščanju o skrbi za duševno zdravje. Predlagali so uvedbo bona za zdravje ter usposabljanja za neškodljivo uporabo družbenih omrežij. 

Eden glavnih poudarkov posveta pa je spoznanje, da se morajo mladinske organizacije in drugi, ki delujejo na področju neformalnega izobraževanja ali kulture, povezati in si pomagati s sofinanciranjem projektov in programov za mlade, saj si delijo ciljno občinstvo in imajo skupno poslanstvo: delovati v prid mladim. Obenem so izrazili močno potrebo po povezovanju z izobraževalnimi ustanovami in institucionalno kulturo, saj verjamejo, da bo tesno sodelovanje privedlo do boljših rezultatov in bo koristilo vsem, predvsem pa mladim.

Aleš Ojsteršek je povedal, da imajo delavci na področju izobraževanja dovolj avtonomije, da lahko po svoji presoji dopolnjujejo šolski kurikulum z vsebinami iz neformalnega izobraževanja in mladinskega sektorja. Peter Baroš je pokomentiral predloge z vidika kulture in poudaril, da je prav kulturno-umetniško delovanje tisto, ki se lahko dotakne vseh področij in jih obravnava v svoji produkciji. Mag. Tina Kosi je vse spodbudila k vključevanju v lokalne in nacionalne mladinske organizacije, predvsem pa v evropske projekte Erasmus + Mladina in Evropska solidarnostna enota, ki mladim omogočajo neformalno izobraževanje in nabiranje izkušenj v tujini. Dr. Tomaž Rožen pa je predstavil dobre prakse na področju mladinske politike v lokalnem okolju in vse mlade, ki imajo ideje in so pripravljeni delati, da jih uresničijo, povabil k sodelovanju.

Serija regijskih posvetov za pripravo svežega strateškega dokumenta za mladinska vprašanja se počasi izteka. Mreža MaMa je v sodelovanju s Koroškim mladinskim kulturnim centrom KompleKS izvedla 11. posvet mladih na Ravnah na Koroškem, sledita pa še dva. V torek, 4. oktobra, med 10. in 14. uro bodo o aktualnih izzivih in njihovih rešitvah za boljšo prihodnost mladih na Slovenskem razpravljali mladi iz obalno-kraške regije v Gasilsko reševalnem centru Postojna. V četrtek, 20. oktobra, med 16. in 20. uro pa se bodo aktivni mladi zbrali na zadnjem posvetu v Mladinskem centru Kotlovnica v Kamniku.