V četrtek, 10. 11. 2022 in v petek, 11. 11. 2022, so na Mreži MaMa, kot eni izmed partnerjev projekta e-Life: Spodbujamo e-krožno, ki ga izvaja podjetje ZEOS d.o.o., z mladimi izvedli delavnico “Vzpostavitev krožnega poslovnega modela pri ravnanju z e-odpadki”.

V sodelovanju in s podporo Mladinskega centra Idrija in Mladinskega EPI centra Piran, so mladi iz Idrije in Lucije spoznali problematiko e-odpadkov. Prav tako so naslavljali izzive povezane z recikliranjem in dejstvom, da v EU ustrezno recikliramo zgolj tretjino vseh e-odpadkov, ki naraščajo trikrat hitreje, kot druge vrste odpadkov.

Spoznali so se s piramido ravnanja z odpadki, modelom krožnega gospodarstva ter naslavljali izzive in iskali rešitve, za izboljšanje pristopov zmanjševanja vplivov na okolje. Razmišljali so tudi o tem, kako bi lahko ustvarili novo vrednost z obnovo, predelavo ali ponovno uporabo rabljenih električnih in elektronskih aparatov ali njihovih sestavnih delov in materialov ter kaj bi lahko naredili oz. uporabili iz odpadnih električnih in elektronskih aparatov ali njihovih sestavnih delov.

Mladi so pokazali kreativnost in izrazito skrb in čut za okolje ter dokazali, da so družbena skupina, ki se zelo dobro zaveda problematike ter pomembnosti novih pristopov, za oblikovanje boljših praks in politik. V okviru viharjenja možganov so nanizali ogromno predlogov ter izglasovali najboljše poslovne ideje. Svoje ustvarjalne rešitve npr. modern nakit, akvarij, omara, modna linija, pametne igrače – roboti, spletna platforma za popravila, izmenjevalnica ipd. so razvili po poslovnem modelu “Canvas”. Tako so pridobili tudi znanje, da lahko rešitve preoblikujejo v lastne podjetniške ideje.

Pomembno je, da se mladi aktivno vključujejo v naslavljanje okoljskih in trajnostnih izzivov, saj bodo le-ti imeli največji vpliv ravno na njih. Krožno gospodarstvo omogoča zmanjšanje odpadkov, bolj zeleno prihodnost in trajnostno poslovno rast. Mladi se z udejstvovanjem v takšnih aktivnostih opolnomočijo za prevzemanje pozitivnih dejanj in pobud v svojih lokalnih skupnostih, za razvoj mrež in izmenjavo praks na lokalni, regionalni, nacionalni in konec koncev tudi evropski ravni. Tako lahko postanejo aktivni nosilci prehoda v krožno gospodarstvo, nosilci pozitivnih okoljskih sprememb, podjetniki in inovatorji, ki lahko dragoceno prispevajo k podnebnim ukrepom. Pomembno je, da mladi niso zgolj žrtve podnebnih sprememb, zato s takšnimi izobraževalnimi aktivnostmi krepijo svoja prizadevanja in uporabljajo svoje sposobnosti, za pospeševanje trajnostnega razvoja in zelene Evrope.